Uvod

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

Inženirska zbornica Slovenije je naslednica Ljubljanske inženirske zbornice, ki je delovala 25 let v obdobju med obema svetovnima vojnama. Slovenski inženirji in arhitekti, ki so za svoje strokovno področje izbrali graditev objektov, so se namreč leta 1919 združili v prvi slovenski inženirski zbornici, ki je bila ustanovljena z uredbo takratne deželne vlade in je leta 1944 prenehala delovati.

Predlog za ustanovitev Inženirske zbornice Slovenije je bil podan že na prvem inženirskem kongresu leta 1991 in ponovno leta 1995, ko je dala pobudo zanjo Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije. Z oktobrom 1996, ko je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, je bila dokončno dana pravna osnova za ponovno ustanovitev in organiziranje Inženirske zbornice Slovenije.

Na ustanovnih zborih, ki sta bila 20. in 21. novembra 1996 v Mariboru in Ljubljani, je bil postavljen temelj sedanje zbornice, katere naloge in pravice izhajajo iz opredeljenih določil zakona, ki ureja delovanje in status zbornice. Na osnovi kasnejšega dogovora med ustanovitelji v Mariboru in Ljubljani je postal pravno-veljavni ustanovni zbor sedanje Inženirske zbornice Slovenije zbor v Ljubljani in tudi statut, ki je bil sprejet v Ljubljani, je Vlada RS potrdila. V prvi polovici marca 1997 so bili ustanovni zbori posameznih matičnih sekcij – MSA (arhitekti), MSG (gradbeniki), MSS (strojniki), MSE (elektrotehniki) in MST (tehnologi).

 

Mag. Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije: »Inženirska zbornica Slovenije že 25 let zagotavlja strokovnost in varuje javni interes ter varstvo tretjih oseb na področju graditve objektov in urejanja prostora. Zbornica zastopa stanovske interese članov, spremlja in obravnava problematiko dela članov, določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, spodbuja in zastopa poklicne, socialne in gospodarske interese članov ter jim svetuje, skrbi za skladen razvoj stroke in varstvo stanovskega ugleda, nadzoruje izpolnjevanje poklicnih dolžnosti in opravlja druge, z zakonom in Statutom, določene naloge. Zbornica za vsako leto zapiše svoje cilje v načrtu dela, ki ga pripravi upravni odbor zbornice in sprejme skupščina zbornice. Delo zbornice poteka v okviru organov, delovnih teles, matičnih sekcij posameznih strok in služb zbornice, ki svoje delo prilagajajo tudi trenutnemu stanju v stroki in družbi.

Strokovno delo zbornice je v pristojnosti matičnih sekcij in podrejeno komisijam, ne pa službam zbornice. Upravni odbori matičnih sekcij so po Statutu srce in duša zbornice, saj so oni tisti, ki so zadolženi za razvoj stroke, spremljavo in obravnavo problematike svojih članov, pripravo pobud za različne zakonske rešitve, svetovanje članom, zastopanje njihovih poklicnih, socialnih in drugih interesov, strokovno, izobraževalno, kulturno in družabno dejavnost svojih članov, dalje izvajanje nadzora nad uporabo izkaznice in žiga ter regijsko delovanje matične sekcije.«

 

 

1996

USTANOVITEV Inženirske zbornice Slovenije

mag. VEKOSLAV KOROŠEC, predsednik skupščine v ustanavljanju zbornice

1997

LETO ORGANIZIRANJA ZBORNICE

 

GORAZD PUST, prvi predsednik Inženirske zbornice Slovenije

Po ustanovni skupščini novembra 1996 in objavi Statuta Inženirske zbornice Slovenije so na prvi redni skupščini zbornice 17. marca 1997 izvoljeni vsi organi zbornice, s čimer je dana osnova za začetek organiziranja normalnega poslovanja zbornice. Prva naloga organov zbornice je njihovo konstituiranje in priprava vseh potrebnih pravnih aktov zbornice, ki so opredeljeni v sprejetem statutu. Tako so po šestmesečnem delu organov zbornice na drugi redni seji skupščine septembra 1997 sprejeti vsi potrebni akti zbornice, z oktobrom 1997 se redno zaposli generalnega sekretarja Zvoneta Gosarja in začne z izvajanjem nalog, ki so z zakonom naložene zbornici. Dobro leto po ustanovni skupščini, decembra 1997, je v Uradnem listu Republike Slovenije že objavljen javni razpis za vpisovanje vseh diplomiranih inženirjev in inženirjev, ki delajo pri graditvi objektov in urbanističnem načrtovanju, da se včlanijo v zbornico in vpišejo v imenik pooblaščenih inženirjev. Istočasno so povabljena tudi vsa projektivna podjetja, da se vpišejo v imenik projektivnih podjetij v skladu z določili Zakona o graditvi objektov.

 

 

1998

PRVA JAVNA POOBLASTILA

Inženirska zbornica Slovenije ima po Zakonu o graditvi objektov iz leta 1996 dodeljena javna pooblastila za vodenje imenika pooblaščenih inženirjev, vodenje imenika projektivnih podjetij in izvajanje strokovnih izpitov. Z novimi zakoni pridobi zbornica v nadaljnjih letih nova javna pooblastila.

 

dr. JANEZ REFLAK, prvi predsednik komisije za strokovne izpite do 2019

IZS SE POVEZUJE Z BAVARSKO ZBORNICO

Inženirska zbornica Slovenije in Bavarska inženirska zbornica podpišeta sporazum o sodelovanju.

 

 

1999

IZDAN PRVI PRIROČNIK ZA KONZULTANTSKE STORITVE V INVESTICIJSKI GRADNJI

 

 

2000

VODENJE ZBORNICE PREVZAME MAG. ČRTOMIR REMEC

Za novega predsednika Inženirske zbornice Slovenije je z dvoletnim mandatom oktobra 2000 izvoljen mag. Črtomir Remec, pooblaščeni inženir gradbeništva. Za podpredsednika zbornice je izvoljen mag. Janez Lajovic, pooblaščeni inženir arhitekture. Vodenje zbornice prevzameta s postavljenimi osnovnimi organizacijskimi in eksistencialnimi temelji, soočena z novim zakonodajnim izzivom s področja gradnje. Inženirska zbornica Slovenije poziva resorno ministrstvo, da jo vključi v delovno skupino za pripravo zakonodaje.

Prizadevati si moramo, da zagotovimo primeren status inženirstvu v družbi, vključevanje v evropsko skupnost, da bodo lahko naši člani enakopravno sodelovali na celotnem evropskem trgu inženirskih storitev.
mag. Črtomir Remec

PRIDRUŽIJO SE GEODETI IN RUDARJI, GEOTEHNOLOGI

Novembra 2000 poteka ustanovni zbor dveh matičnih sekcij, in sicer geodetov ter rudarjev in geotehnologov. Obe – Matična sekcija geodetov (MSGeo) in Matična sekcija rudarjev in geotehnologov (MSRG) – sta se ustanovili na osnovi področnih zakonov in ne, tako kot ostali, na osnovi Zakona o graditvi objektov.

RAZMIŠLJANJE O NAKUPU NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV

Inženirska zbornica Slovenije se odloča za nakup novih poslovnih prostorov. Posluje na Dunajski 104 v Ljubljani.

ARHITEKTI BI SE OSAMOSVOJILI

Matična sekcija arhitektov v tem času že aktivno razmišlja o osamosvojitvi.

 

 

2001

IZS POSTANE ČLANICA SVETOVNE ZVEZE INŽENIRSKIH ORGANIZACIJ

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) postane članica Svetovne zveze inženirskih organizacij (WFEO – World Federation of Engineering Organisations) v Moskvi.

USTANOVLJENA KOMISIJA ZA INFORMIRANJE

Komisija za informiranje prevzame aktivnosti informiranja predvsem prek kanalov, kot so revija IZS.NOVO, spletne strani, prav tako prevzame izziv ureditve celostne grafične podobe Inženirske zbornice Slovenije.

 

 

2002

POSLOVANJE V NOVIH PROSTORIH

Inženirska zbornica Slovenije se septembra preseli v nove prostore, v katerih deluje tudi danes, in sicer na Jarški 10b v Ljubljani. »To so sodobni in predvsem bolj funkcionalni prostori, kar je še posebej pomembno za kakovostno izvajanje javnih pooblastil strokovnih izpitov in vodenja imenikov. Novi prostori prinašajo Inženirski zbornici Slovenije še eno veliko novost – sodobno opremljeno predavalnico,« ob selitvi pove predsednik mag. Črtomir Remec. Odprtje novih prostorov poteka ob prisotnosti ministra za okolje, prostor in energijo ter županje mesta Ljubljana.

NOVO VODSTVO SLUŽB ZBORNICE

Upravni odbor Inženirske zbornice Slovenije (IZS) zaupa vodenje strokovnih služb v vlogi generalne sekretarke mag. Barbari Škraba. Predsednik mag. Črtomir Remec napove njen prihod: »S svojimi dosedanjimi praktičnimi inženirskimi izkušnjami in veliko delovno vnemo bo gotovo veliko prispevala k vsebinsko bogatejšemu in učinkovitejšemu delovanju zbornice, ki smo ga v preteklosti najbolj pogrešali.« Ob predstavitvi nova generalna sekretarka pove, da bo skupaj s Komisijo za strokovne izpite na osnovi novih zakonskih določil Zakona o graditvi objektov in prostorskih možnosti pomagala pri posodobitvi izvajanja strokovnih izpitov. S Komisijo za izobraževanje želi ustanoviti Inženirsko akademijo, ki bo skrbela za izobraževanje članov IZS, strokovne delavnice, izdajanje knjig ipd. Izpostavi tudi vse bolj pomembno mednarodno aktivnost Inženirske zbornice Slovenije. Njeni načrti se združujejo v iskanju načinov za dvig samozavesti inženirjev, priznavanju in cenjenju inženirskega dela in storitev, v njihovem ustreznem plačilu ter prepoznavnosti zbornice. Premnogi inženirji in arhitekti so, tako je takrat povedala, več kot le izvajalci nalog; so ustvarjalci, iskalci novih rešitev in tehnologij ter tako, kot v zgodovini, nosilci napredka.

Veliko sivih las nam je zopet povzročilo dogajanje v zvezi s pripravo nove sistemske zakonodaje (ZUreP in ZGO). Kljub zelo obetavnemu sodelovanju s predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo od lanskega poletja naprej, so se stvari pri končni verziji za drugo branje v Državnem zboru vseeno nekoliko zapletle.
mag. Črtomir Remec

PRIPRAVE NA USTANOVITEV EVROPSKEGA SVETA INŽENIRSKIH ZBORNIC

Sestanka delovne skupine za ustanovitev Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC), katerega delo takrat vodi avstrijska zbornica arhitektov in inženirjev konzultantov, se novembra 2002 udeležijo predstavniki Madžarske, Italije, Avstrije, Slovaške, Nemčije, Hrvaške, Češke, Črne Gore in Slovenije. Navežejo se stiki z večjim številom inženirskih zbornic oziroma inženirskih organizacij iz evropskih držav.

DAN INŽENIRJEV IN ARHITEKTOV

Inženirska zbornica Slovenije organizira prvi dan inženirjev in arhitektov, ki postane tradicionalni letni dogodek.

NOVI-STARI PREDSEDNIK

Novembra 2002 člani skupščine ponovno zaupajo vodenje zbornice mag. Črtomirju Remcu za dve leti. Ob tem mag. Remec med drugim pove: »Vsekakor želimo nadaljevati s programom celovite vsebinske prenove zbornice, za kar že imamo primerno prostorsko, materialno in tudi kadrovsko osnovo. Delovanje zbornice bo poleg zagotavljanja kakovostnega in učinkovitega izvajanja javnih pooblastil usmerjeno tudi v izobraževanje pooblaščenih inženirjev, za kar v letu 2003 načrtujemo ustanovitev Inženirske akademije, ki bo delovala v okviru Komisije za izobraževanje.«

 

 

2003

V letošnjem letu moramo torej prednostno uskladiti statut IZS z novim ZGO, pripraviti oziroma revidirati številne podzakonske akte, pripraviti predlog minimalnih tarifnih pogojev, vzpostaviti delovanje Akademije za izobraževanje naših članov, organizirati Dan inženirjev - in upam tudi arhitektov - z naslovom "Inovativno grajeno okolje", začeti z izdajanjem nove revije "Inženir", namenjene širšemu krogu tehnične inteligence, in ne nazadnje spoštovati in nadgraditi uspešno delo članov IZS.
Mag. Črtomir Remec

ZBOR O USTANOVITVI ZBORNICE ZA ARHITETURO IN PROSTOR SLOVENIJE

dr. VIKTOR PUST, prvi predsednik matične sekcije arhitektov

S 1. januarjem 2003 začneta veljati nova zakona s področja urejanja prostora in graditve objektov. Nova zakonodaja omogoča ustanovitev samostojne Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Zbora o ustanovitvi  (ZAPS) se udeleži 273 članov sekcije in številni gostje (predstavniki ministrstev, Inženirske zbornice Slovenije (IZS), fakultete in strokovnih društev), skupaj približno tristo udeležencev. Po poročilu predsednika Ustanovnega zbora o razlogih za ustanovitev zbornice in izhodiščih za njeno delovanje je sledilo glasovanje članov o izločitvi sekcije iz IZS in ustanovitvi ZAPS. Zbor z dvema vzdržanima glasovoma in z 271 glasovi sprejme predlagani sklep o razdružitvi. ZAPS začne uradno poslovati, ko sprejme Statut in zadosti še nekaterim predpisanim tehničnim pogojem.

Sporazum o razdružitvi arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev iz IZS je notarsko podpisan in overjen 29. decembra 2003. Z osamosvojitvijo arhitektov se število članov zbornice zmanjša za nekaj več kot tisoč oseb. V zbornici je takrat vključenih približno 5.500 članov. ZAPS oktobra 2004 od IZS prevzame del javnih pooblastil, in sicer del imenika, v katerega so vpisani pooblaščeni arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci.

S 1. januarjem 2004 pride do končne razdružitve med obstoječo IZS in novoustanovljeno ZAPS. Kljub temu IZS in ZAPS organizirata simpozij Družba – prostor – graditev, kjer obravnavata problematiko urejanja prostora in graditve objektov ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo.

Tudi Dan inženirjev in arhitektov kot osrednji letni dogodek IZS je še nekaj let organiziran skupaj z arhitekti, saj oboji ugotavljamo, da nas povezuje delo in da smo, čeprav razdruženi, skupaj močnejši.

 

Samostojna zbornica še ni zagotovilo boljše kakovosti v prostoru.
dr. Bogo Zupančič

USTANOVLJEN EVROPSKI SVET INŽENIRSKIH ZBORNIC

Septembra 2003 je na Dunaju ustanovljen Evropski svet inženirskih zbornic (ECEC) – ustanovni dokument podpiše deset držav. Z ustanovitvijo  Sveta postavimo dobre temelje za zastopanje širših interesov v evropskih institucijah.

IZMENJAVA STALIŠČ O ENOTNIH TARIFNIH POGOJIH

Inženirska zbornica Slovenije organizira okroglo mizo, na kateri predstavniki bavarske inženirske zbornice predstavijo svoje izkušnje pri uporabi tarifnega pravilnika Merila za vrednotenje storitev arhitektov in inženirjev (Honorarordnung für Architekten und Ingenieure – HOAI).

Ugotovimo, da obstajajo v nekaterih državah EU tudi določena nasprotovanja enotnim tarifnim pogojem, vendar zaključimo, da je vsekakor zaradi zaščite javnega interesa, stroke in uporabnikov, najbolje, da se v skladu z novim Zakonom o graditvi objektov pripravijo in s strani Vlade potrdijo minimalni tarifni pogoji, ki bodo ostali veljavni tudi po vstopu Slovenije v EU.

 

 

2004

USTANAVLJANJE REGIJSKE PISARNE V MARIBORU

FRANC AVŠIČ, predsednik odbora regijske pisarne v Mariboru (2004 – 2019)
 

VPLIV BOLONJSKE DEKLARACIJE

»Po večmesečnih pripravah in usklajevanju smo konec junija dobili s strani Vlade potrjen nov Statut Inženirske zbornice Slovenije (IZS), tako da bomo zdaj lahko več pozornosti namenili tudi izobraževanju naših članov, kar bo dolgoročno vsekakor odločilno vplivalo na konkurenčnost inženirskih storitev na razširjenem evropskem trgu. Pri tem gre tako za študijsko izobraževanje, kot tudi kasnejše stalno poklicno izpopolnjevanje. IZS želi aktivno sodelovati pri prenovi organizacije in programov študija na osnovi Bolonjske deklaracije, hkrati pa pripravljamo aktualno vsebino dopolnilnega izobraževanja za naše člane,« pomembnost razvoja vloge izobraževanja tudi vnaprej napove predsednik zbornice mag. Črtomir Remec.

VPLIV VSTOPA SLOVENIJE V EU NA DELO ČLANOV

Na Inženirski zbornici Slovenije v tem času pridobivamo za člane informacije, konkretne napotke o tem, kako bodo lahko svoje delo pooblaščenih inženirjev opravljali tako v državah združene Evrope, kakor tudi tam, kjer je bil zanje interes takrat največji, to je v državah bivše Jugoslavije, ki so po prvem maju 2004 ostale zunaj meja nove Evrope.

PODPIS POGODBE S SAŠKO INŽENIRSKO ZBORNICO

Podpis pogodbe Inženirske zbornice Slovenije z Inženirsko zbornico Spodnje Saške ima za nas poseben pomen zaradi njene izredno bogate inženirske tradicije. S pogodbo se zbornici dogovorita za partnersko sodelovanje na prijateljski, nebirokratski in kolegialni osnovi na naslednjih področjih: izmenjava informacij, izkušnje in mnenja; izobraževanje, usposabljanje; pravno področje, področje pogodbenega prava in honorarjev;  natečaji za inženirje; storitve načrtovanja in gradnje; zagotavljanje in upravljanje kakovosti; projektno sodelovanje.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je tudi za Inženirsko zbornico Slovenije močno okrepilo mednarodno sodelovanje, in sicer tako bilateralno kot tudi na nivoju Evropskega sveta inženirskih zbornic. V Evropi se trenutno odvijajo za inženirje zelo pomembne stvari. V obravnavi sta namreč predloga dveh direktiv EU-parlamenta in EU-sveta: predlog "Direktive o storitvah na notranjem trgu" in predlog "Direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij."
Mag. Barbara Škraba Flis

 

REMEC PREVZAME ŠTIRILETNI MANDAT VODENJA ZBORNICE

Mag. Črtomir Remec je izvoljen za predsednika Inženirske zbornice Slovenije, tokrat za štiriletni mandat.

 

 

2005

V PEČI PODPIŠEMO SPORAZUM S HRVAŠKO IN MADŽARSKO

Predsedniki inženirskih zbornic Hrvaške, Madžarske in Slovenije novembra 2005 v madžarski Peči podpišejo sporazum o sodelovanju. Z njim se inženirske zbornice zavežejo k sodelovanju v skladu z evropsko zakonodajo in k zagotavljanju tristransko uravnoteženega dostopa do inženirskega poklica v državah v korist inženirjev.

2006

Inženirska zbornica Slovenije vstopa v drugo desetletje s prenovljeno strategijo delovanja do leta 2010. Na osnovi predlogov in pobud upravnih odborov matičnih sekcij, komisij in članov zbornice smo pripravili strategijo poslovanja za naprej. Predstavniki zbornice aktivno sodelujejo s pripravljalci zakonskih sprememb in zaenkrat so bile predlagane ideje in rešitve večinoma pozitivno sprejete. Veselilo nas bo, če bomo naslednje leto lahko skupaj ugotvaljali, da imamo končno tudi pri nas učinkovito, evropsko primerljivo gradbeno zakonodajo, ki vzpodbuja gradnjo varnih, zdravih in uporabnih objektov. Vsekakor morajo biti spremembe dobro premišljene, zato ne gre hiteti za vsako ceno. Graditev je pomembna gospodarska dejavnost in si zasluži dobro zakonodajo. Pomembna novost je večji poudarek zagotavljanju strokovnosti in odgovornosti vseh udeležencev v postopku graditve. Podpirali bomo uvedbo neposrednega zavarovanja odgovornosti projektantov posameznih načrtov in vodje projekta. Napredek tehnike zahteva vse življenjsko izobraževanje strokovnjakov in še posebej pooblaščenih inženirjev, ki morajo pri reševanju strokovnih problemov ščititi javni interes in delovati družbeno odgovorno.
mag. Črtomir Remec

PREJELI CERTIFIKAT ISO 9001

Certifikat ISO je dokaz, da imamo na Inženirski zbornici Slovenije (IZS) vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem vodenja »Dejavnosti strokovnih služb za izvajanje javnih pooblastil in zagotavljanje strokovnosti«, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 9001:2000. Zunanja presoja pokaže, da je IZS vzpostavila optimalni obseg dokumentiranih procesov, da je sistem vodenja kakovosti relativno mlad in da so procesi realizacije storitve vsebinsko in pregledno dokumentirani na ravni organizacijskih predpisov in v praksi dobro obvladovani.

AKTIVNOSTI IN STRATEGIJA UVAJANJA STANDARDOV EVROKOD V INŽENIRSKO PRAKSO

SPREJET JE CENIK GEODETSKIH STORITEV

Cenik geodetskih storitev je leta 2006 sprejet na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin, sprejela pa ga je skupščina Inženirske zbornice Slovenije.

 

 

2007

PROSTOVOLJNO IZOBRAŽEVANJE

dr. ŽELJKO VUKELIĆ, predsednik komisije za izobraževanje

2008

ZAČETEK OBDOBJA GOSPODARSKE IN FINANČNE KRIZE

NACIONALNE ZBORNICE VARUJEJO KAKOVOST STORITEV NA NOTRANJEM TRGU

Slovenska vlada izvaja aktivnosti za izvedbo zakonodajnega postopka, po katerem sprejema nov Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, v katerem med drugim želi razveljaviti obvezno članstvo in Inženirski zbornici Slovenije (IZS) odvzeti javno pooblastilo vodenja imenika pooblaščenih inženirjev. Upravni odbor IZS na izredni seji zavzame stališče, da je tak predlog zakona za zbornico v celoti nesprejemljiv. »Namen nacionalnih zbornic,« je v ločenem dopisu slovensko vlado spomnila ECEC, »je, da nadzorujejo profesionalni nadzor na področju inženiringa in da predlagajo potrebne spremembe na tem področju, sprejmejo enoten kodeks vedenja in ravnanja na področju inženiringa, podeljujejo javna pooblastila, izobražujejo svoje člane s pomočjo organiziranja profesionalnih seminarjev na področju inženiringa in tako dalje. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2006 navaja, da dejavnosti nacionalnih zbornic kot samoregulatornih organov, varujejo kakovost storitev na notranjem trgu, in zato Evropska unija in zgoraj navedena direktiva spodbujata izoblikovanje samoregulatornih nacionalnih zbornic, ki bodo med drugim, pripravile kodeks vedenja in ravnanja svojih članic in drugih poklicev na konkretnem področju, tako na ravni države kot naravni skupnosti. Vladni predlog zakona o inženirskih in arhitekturnih dejavnostih zmanjšuje vlogo IZS kot združenja strokovnjakov, kar je v nasprotju s prakso Evropske unije, in jo postavlja na raven prostovoljne družbene dejavnosti.«

ETIČNI KODEKS ECEC

Etični kodek ECEC vsebuje poleg splošnih načel še pravila obnašanja do strank in sodelavcev ter določila o strokovni usposobljenosti, nadzoru nad izvajanjem kodeksa in dostopnosti. To pomeni, da mora štiristo tisoč evropskih pooblaščenih inženirjev, kolikor jih je združenih v zbornicah, članicah ECEC, spoštovati ta kodeks ne glede na to, kje nudijo svoje storitve in ne glede na to, ali jih zagotavljajo začasno ali stalno. Inženirska zbornica Slovenije (IZS) na podlagi Kodeksa pristopi k novelaciji Etičnega kodeksa članov IZS.

SKUPŠČINA REMCU PONOVNO ZAUPA VODENJE ZBORNICE

Oktobra 2008 potekal 21. redna seja skupščine Inženirske zbornice Slovenije, na kateri med drugim s 37 glasovi za in dvema proti za predsednika zbornice ponovno izvolijo mag. Črtomirja Remca.

 

 

2009

PRIROČNIK ZA PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH

                

 

 

Pričakujemo lahko, da bo zmanjšanje gradbenih aktivnosti povzročilo dodatne pritiske na cene inženirskih storitev, zato bo zbornica zagovarjala pomen poštene cene za kakovost projektne dokumentacije in gradnje.
mag. Črtomir Remec

Zaradi finančno – gospodarske krize Inženirska zbornica Slovenije ukine obveznost plačevanja članarine začasno nezaposlenim članom.

EVROPA V LJUBLJANI

V Ljubljani gostimo 49. srečanje Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECCE), tradicionalno delovno srečanje predstavnikov organizacij gradbenih inženirjev iz 22 evropskih držav.

Novembra 2009 v Sofiji poteka generalna skupščina ECEC, na kateri za svojega podpredsednika izvolijo predsednika Inženirske zbornice Slovenije (IZS), mag. Črtomirja Remca. IZS je v naslednjem mandatnem obdobju aktivna v delovni skupini Poklicne kvalifikacije, v kateri kot članica sodeluje generalna sekretarka IZS mag. Barbara Škraba Flis.

 

 

2010

KONFERENCA »TRAJNOSTNO GRADBENIŠTVO IN ZELENA JAVNA NAROČILA«

Konferenca Trajnostno gradbeništvo in zelena javna naročila – razvojne in poslovne priložnost na Brdu pri Kranju, ki jo maja 2010 organizira Inženirska zbornica Slovenije, predstavlja eno od pomembnejših razprav za oblikovanje kriterijev trajnostnega gradbeništva in zelenih javnih naročil.

SPREJETI NOVI SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI PROJEKTANTOV ZA ČLANE IZS

Inženirska zbornica Slovenije dogovori ugodnejše pogoje za zavarovanje projektantov po Zakonu o graditvi objektov pri nekaterih zavarovalnicah.

SPREJET KODEKS  POKLICNE ETIKE  ČLANOV IN NOV DISCIPLINSKI PRAVILNIK IZS

Inženirska zbornica Slovenije na podlagi določil Zakona o graditvi objektov od julija 2010 izvaja naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji, in sicer za naslednje regulirane poklice: odgovorni projektant, odgovorni vodja del, odgovorni vodja posameznih del, odgovorni nadzornik, odgovorni nadzornik posameznih del in odgovorni revident.

STANDARDIZACIJA

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) in Inženirska zbornica Slovenije (IZS) marca 2010 podpišeta sporazum o sodelovanju, na osnovi tega tudi pogodbo, katere namen je omogočiti članom IZS iz mikro, malih in srednjih podjetij cenejši dostop do slovenskih nacionalnih standardov SIST in s tem informirati ter pospešiti uporabo slovenskih nacionalnih standardov v omenjenih podjetjih, delujočih na področju graditve objektov in drugih strokovnih področjih. IZS članom zagotovi nakup standardov v e-obliki po 45 odstotkov nižji ceni.

SODELOVANJE Z MAKEDONIJO

Inženirska zbornica Slovenije z Inženirsko zbornico Makedonije podpiše sporazum o medsebojnem priznavanju licenc.

GORAZD HUMAR POSTAL PREDSEDNIK ECCE

Gorazd Humar je bil pred dvema letoma izvoljen za bodočega predsednika oziroma podpredsednika Evropskega sveta gradbenih inženirjev (ECCE). Ta izvolitev pomeni, da podpredsednik čez dve leti avtomatično postane predsednik sveta za obdobje dveh let, po prenehanju te funkcije pa je v vlogi nekdanjega predsednika.

Slovensko gradbeništvo nujno potrebuje novo vizijo. Finančna in posledično gospodarska kriza sta pustili hude posledice v celotnem EU gradbenem sektorju, situacija v Sloveniji pa je še za odtenek slabša in ima tudi kakšen dodaten vzrok. Osebno menim, da je izvirni greh sedanjih težav slovenskega gradbeništva v kriteriju najnižje cene prijavnih naročilih. ... Slovensko gradbeništvo nujno potrebuje novo vizijo, ki bo temeljila na trajnostnem razvoju in bo usklajena s cilji Evropske gradbene tehnološke platforme. Slovenija je namreč lani sprejela EU usmeritve zelenega gospodarstva, da bo do leta 2012 dvignila delež zelenih javnih naročil do petdeset odstotkov, pri čemer je skoraj polovica po vrednosti vezanih na področje graditve. Še nekoliko starejša pa je obveza za izpolnitev okoljskih ciljev 20-20-20, ki jih brez gradbeništva, kot največjega porabnika z okoli štirideset odstotnim deležem vse končne energije v EU, gotovo ne bo možno doseči. To je bil tudi eden ključnih razlogov, da se je Upravni odbor zbornice odločil za organizacijo konference Trajnostno gradbeništvo & zelena javna naročila. ... Gradbena zakonodaja, podzakonski akti in pravilniki so daleč od tistega, kar bi si stroka in drugi uporabniki želeli, vendar tudi prehitre spremembe brez analize obstoječega stanja niso koristne.
mag. Črtomir Remec

2011

Lahko bi začel, da se še eno leto počasi približuje koncu, vendar ne morem mimo dejstva, da je bilo zadnje eno najslabših za slovensko gradbeništvo. Propadla so številna izvajalska gradbena podjetja, posledice pomanjkanja novih investicij zdaj čutijo tudi projektivna in inženiring podjetja, ki zmanjšujejo število zaposlenih, nekatera pa že zapirajo vrata. Brez novega investicijskega cikla nas čaka nadaljevanje stečajev in beg najboljših strokovnjakov ter dolgoročna odvisnost od tujih gradbenih izvajalcev. Kljub trenutni politični negotovosti moramo s partnerji nadaljevati pripravo dolgoročnega programa prenove slovenskega gradbeništva.
mag. Črtomir Remec
Trenutne družbene razmere graditeljstvu, s tem mislim na gradnje in z njimi povezane inženirske storitve, niso naklonjene. Večina velikih gradbenih izvajalcev je v stečaju. S propadom se, zato ker država ni pravočasno ukrepala, dnevno sooča vedno več preostalih, korektno delujočih večjih in manjših gradbenih podjetij. Na težave niso imuna tudi inženirska podjetja, saj so se znašla v identični situaciji. Da se ne bi enako kot izvajalski, propad zgodil tudi inženirski stroki, jo je potrebno zaščititi, sicer bodo v bodoče javne investicije v celoti prepuščene v milost in nemilost tujcev.
mag. Barbara Škraba Flis

SMERNICA ZA UČINKOVITO JAVNO NAROČANJE

Inženirska zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Zavodom za gradbeništvom in Gradbenim inštitutom ZRMK predstavimo smernico za učinkovito naročanje javnih gradenj

NOVA MERILA ZA VREDNOTENJE INŽENIRSKIH STORITEV

Pripravimo dvoje novih merila za vrednotenje inženirskih storitev:

  • Indikativna merila za vrednotenje inženirskih storitev za vse vrste objektov
  • Poenostavljena merila za vrednotenje projektantskih storitev za stavbe pripravimo skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

DOLOČILI PRIPOROČENO VREDNOST PROJEKTANTSKE URE

Inženirska zbornica Slovenije sprejme priporočeno vrednost mesečne bruto in neto plače odgovornega projektanta ter vrednost projektantske ure.

Z DELOM ZAČNE SVET ZA SPREMLJANJE JAVNIH NAROČIL

V okviru projekta aktivnega spremljanja javnih naročil inženirskih storitev na Inženirski zbornici Slovenije ustanovimo svet za spremljanje javnih naročil. Namen projekta je ugotoviti stanje na področju javnega naročanja, ga analizirati in pripraviti predloge za izboljšanje stanja, njegov cilj pa je dvig kakovosti inženirskih storitev in javnih objektov.

O REGIONALNIH PRAKSAH JAVNEGA NAROČANJA

Pooblaščeni inženirji iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Srbije na dogodku v organizaciji Inženirske zbornice Slovenije izmenjujejo izkušnje z naročanjem javnih gradenj.

SPREJET KODEKS KAKOVOSTI IZS

Kodeks kakovosti Inženirske zbornice Slovenije, sprejet decembra 2011, prevod Kodeksa kakovosti evropskih pooblaščenih inženirjev (ECEC), je za člane zbornice obvezen za uporabo.

 

 

2012

 

SVETOVNI INŽENIRSKI FORUM 2012

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) septembra 2012 v Ljubljani izvede Svetovni inženirski forum z naslovom Sustainable Construction for People (“Trajnostna gradnja za ljudi”), ki predstavlja vrhunsko srečanje vplivnih predstavnikov inženirstva. Dogodek, na katerem udeležence nagovori tudi slovenski predsednik, umesti Slovenijo na svetovni inženirski zemljevid. Poseben poudarek je namenjen naslednjim tematikam: trajnostni gradnji mest in urbanega okolja, ljudem prijazni gradnji zgradb, trajnostni infrastrukturi, obvladovanju tveganja pred naravnimi nesrečami.

Svetovna zveza inženirskih organizacij s tem, ko zaupa organizacijo tako eminentnega dogodka IZS, izkazuje zbornici tudi posebno čast in priznanje.

Člani izvršnega sveta Svetovne zveze inženirskih organizacij in udeleženci Svetovnega inženirskega foruma 2012 sprejmejo Ljubljansko deklaracijo o trajnostnih stavbah in infrastrukturi.

IZS uspešno osvoji še en cilj, in sicer spletni prenos plenarnega dela konference v živo.

SLOVENIJA Z REMCEM NA ČELU EVROPSKIH INŽENIRJEV

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije, mag. Črtomir Remec, je na generalni skupščini Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC) izvoljen za predsednika sveta za obdobje treh let. Na volitvah, ki potekajo novembra 2012 na Dunaju, Remec članice prepriča s svojim preteklim delom v ECEC, programom in predstavitvenim nastopom. K izvolitvi pripomoreta tudi odlična organizacija in odmevnost Svetovnega inženirskega foruma. S tem, ko IZS prevzeme vodenje ECEC, nadaljuje svoje aktivno delo v mednarodnih inženirskih organizacijah. Posledično so v aktivnosti sveta močno vpeti tudi zaposleni na zbornici.

IZS NA FACEBOOKU IN LINKEDINU

Priložnosti, ki jih ponujajo socialna omrežja, se zavedamo tudi na Inženirski zbornici Slovenije (IZS), zato jih vključimo v našo strategijo komuniciranja. Posebej tudi zato, ker se IZS želi, bolj kot v preteklosti, obrniti proti mladim inženirjem.

UDELEŽBA NA IZOBRAŽEVANJIH PADA

Stanje v slovenskem gradbenem sektorju je iz leta v leto slabše. S slabšanjem stanja pada udeležba na izobraževanjih Inženirske zbornice Slovenije. Čeprav se zavedamo, da se je v težkih časih, izobraževanju najlažje odpovedati, usmerjamo prepričanje o pomembnosti kontinuiranega vseživljenjskega učenja v komunikacijske aktivnosti s člani.

 

 

2013

INŽENIRJI GRADIMO EVROPO

V času teženj Evropske komisije po deregulaciji čim večjega števila reguliranih poklicev v vsej EU, skupščina zbornice Evropskega sveta inženirskih  zbornic (ECCE) v Atenah sprejme tri pomembne dokumente:

  • 9 argumentov za regulacijo poklica
  • memorandum z naslovom “Inženirji gradimo Evropo”
  • akcijski načrt za vseživljenjsko učenje pooblaščenih inženirjev.

Marca 2013 predsednik Inženirske zbornice Slovenije (IZS), mag. Črtomir Remec, v funkciji predsednika Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC), svečano odpre pisarno ECEC v Bruslju. V nagovoru ob odprtju poudari, da “so pooblaščeni inženirji ne le znaten ekonomski faktor v evropskem prostoru, ampak tudi ključni igralci pri implementaciji evropskih akcijskih načrtov o trajnostni gradnji, ekonomski rasti in inovacijah, pri čemer smo pooblaščeni inženirji s svojimi visokimi kvalifikacijami, praktičnim znanjem in izkušnjami več kot pripravljeni prispevati k inovativnem in trajnostnem razvoju Evrope.”

Ob odprtju pisarne ECEC predstavi tudi memorandum s pomenljivimi naslovom “Inženirji gradimo Evropo”, ki vključuje seznam predlaganih ukrepov za zdravo ekonomijo, osnovano na praktičnih izkušnjah evropskih pooblaščenih inženirjev.

Ob deseti obletnici delovanja Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC) je podeljena prva medalje ECEC. To v Mariboru prejme prof. dr. Karl Kling, nekdanji predsednik Bavarske inženirske zbornice, v zahvalo za njegovo izjemno in vztrajno prizadevanje za ustanovitev Evropskega sveta inženirskih zbornic.

OBLETNICA SODELOVANJA IZS Z BAVARSKO

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije, mag. Črtomir Remec, in predsednik Bavarske inženirske zbornice dr. ing. Heinrich Schröter na 22. Bavarskem dnevu inženirjev obeležita petnajstletno uspešno sodelovanje obeh zbornic.

POSKUS UVEDBE E-IZOBRAŽEVANJ

Članom Inženirske zbornice Slovenije ponudimo možnost izobraževanja na daljavo v okviru nadgradnje obstoječega prostovoljnega izobraževanja Inženirske zbornice Slovenije.

LJUBLJANSKA INŽENIRSKA ZBORNICA

Inženirska zbornica Slovenije izda publikacijo z naslovom Ljubljanska inženirska zbornica 1919 – 44, avtorja dr. Boga Zupančiča.

 

 

2014

ZBOR ZA OŽIVITEV IN RAZVOJ SLOVENSKEGA GRADBENIŠTVA

Inženirska zbornica Slovenije je pobudnica in prvo leto vodilni partner Zbora za oživitev in razvoj gradbeništva, ki združuje zbornice, društva, fakultete in javne zavode z dogovorjenimi skupnimi cilji in potrjenim programom dela. Odbor Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva sestavljajo: Inženirska zbornica Slovenije (IZS), Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica za gradbeništvo Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Slovenska inženirska zveza, Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Zavod za gradbeništvo Slovenije. Organizatorji zbora podpišemo memorandum za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva in ga naslovimo na politične stranke. Izpostavimo pet vodilnih zahtev:

  1. Ustanovitev novega ministrstva za graditev
  2. Zagotovitev stabilnih pogojev poslovanja in zagon investicij
  3. Ureditev razmer na trgu inženirskih storitev in gradenj
  4. Ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v gradbeništvu
  5. Vlaganje v znanje in strokovno usposobljenost zaposlenih v panogi.

Kot nadaljevanje memoranduma Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva skupaj z vsemi organizacijami pripravimo tudi program dela in si v naslednjih letih uspešno prizadevamo za uresničitev čim večjega števila programskih točk v zakonodaji in predpisih.

JAVNI NAROČNIKI ŠE VEDNO NE IZLOČAJO NEOBIČAJNO NIZKIH PONUDB

Pregled javnih naročil, razpisanih v drugem polletju 2013, pokaže, da bi bile vse najnižje ponudbe, ki so jih slovenski javni naročniki sprejeli, v Avstriji izločene. Stanje se v letu dni od predstavitve prve analize ne spremeni. Resda se je delež naročil, pri katerih sta bila izpolnjena oba pogoja, zmanjšal s 26 odstotkov na osem odstotkov, a javni naročniki navkljub temu še vedno ne prepoznavajo in ne izločajo neobičajno nizkih ponudb ter oddajajo naročila ponudnikom z najnižjo ceno. Poleg tega kakovost še vedno ne najde svojega mesta med javnimi naročniki.

Prizadevanja Inženirske zbornice Slovenije za vključitev merila kakovosti poleg merila cene, kot pogoja pri oddaji javnih naročil arhitekturnih in inženirskih storitev, najdejo svoje mesto v novem Zakonu o javnem naročanju.

INOVATIVNA EVROPA

Naše predsedovanje Evropskemu svetu inženirskih zbornic doživi vrhunec na drugem Evropskem inženirskem dnevu novembra v Bruslju s temo Mobilni inženirji gradimo inovativno Evropo. Evropske institucije končno spoznajo, da brez inženirjev ni možno doseči visokih ciljev v naslednji finančni perspektivi. Uvodni nagovor ima predsednik EU sveta Herman Van Rompuy, na sprejemu v prominentnem Bavarskem predstavništvu pa pozdravi podpredsednik EU parlamenta Rainer Wieland.

Položaj pooblaščenih inženirjev se žal še vedno slabša, čeprav je letos gradbeništvo gledano v celoti presenetljivo rastlo predvsem na račun zaključevanja evropskih projektov izgradnje lokalne komunalne infrastrukture. V naslednji evropski finančni perspektivi 2014-2020 lahko na kohezijskih projektih pričakujemo predvsem energetsko prenovo stavb, za ostalo infrastrukturo pa več obeta Junckerjev tristo milijardni plan investicij, za katerega bomo lahko kandidirali predvsem z železniškimi, cestnimi in energetskimi projekti, ki bi omogočili boljše prometne povezave in večjo energetsko neodvisnost celotne Evropske unije. Za izboljšanje pogojev za delo in pošteno plačilo pooblaščenih inženirjev so bile ključne aktivnosti zbornice vezane na Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva – ZORG. Spomladanska pobuda se je spontano razvijala in se formalno začela s podpisom Memoranduma tik pred ustanovnim zborom z več kot 150 udeleženci na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v začetku julija v Ljubljani. Prvič se je zgodilo, da smo zbornice, društva, fakultete in druge strokovne organizacije na področju gradbeništva stopili skupaj in jasno sporočili politiki, da zahtevamo spremembe na področju gradbene zakonodaje, javnih investicij, izobraževanja in strategije razvoja gradbeništva s ciljem zagotavljanja dolgoročne gospodarske rasti in novih ustvarjalnih delovnih mest.
mag. Črtomir Remec

Inženirska zbornica Slovenije prvič podeli nagrado za inovativnost na področju graditve objektov, imenovano po izumitelju in graditelju idrijskih Klavž, Jožefu Mraku.

 

 

2015

IZS IZVEDE PRVI ON-LINE WEBINAR

Maja 2015 imajo člani Inženirske zbornice Slovenije (IZS) priložnost sodelovanja na prvem webinarju Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC), ki je bil sploh prvi webinar, ki ga izvede IZS. Webinar poteka po vseh zbornicah ECEC, ki so se odločile svojim članom ponuditi tovrstno izobraževanje.

STRATEŠKI FORUM: ENERGETSKA PRENOVA STAVB ALI NOVOGRADNJA?

Aprila 2015 se na strateškem forumu z naslovom Energetska prenova stavb ali novogradnja, ki ga organiziramo na Inženirski zbornici Slovenije, zberejo inženirji, investitorji in gospodarstveniki. Skupna ugotovitev govornikov in udeležencev je sledenje cilju celovite prenove.

MAG. ČRTOMIR REMEC PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA ECEC

“Ponovna izvolitev je veliko priznanje mojemu učinkovitemu vodenju z vključevanjem vseh članov upravnega odbora in služb Inženirske zbornice Slovenije za odlično strokovno podporo predsedniški pisarni, ključni cilj v naslednjem mandatu pa je izboljšanje delovnih pogojev in plačila za evropske pooblaščene inženirje,« ob izvolitvi pove ponovno izvoljen za predsednika ECEC, mag. Remec.

MAG. ČRTOMIR REMEC IZVOLJEN ZA IZVRŠNEGA PODPREDSEDNIKA SVETOVNE ZVEZE INŽENIRSKIH ORGANIZACIJ (WFEO)

Mag. Črtomir Remec je izvoljen za izvršnega podpredsednika Svetovne zveze inženirskih organizacij (WFEO), in sicer za obdobje štirih let. Gre za izpostavljeno funkcijo v svetovno prepoznavni in spoštovani organizaciji, ki je bila ustanovljena leta 1968 v Londonu. Po desetih letih delovanja je svoj sedež iz Londona prenesla v Pariz, kjer že skoraj štirideset let domuje pod okriljem UNESCO-a. V vseh teh letih je združila več kot devetdeset nacionalnih in regionalnih inženirskih organizacij in predstavlja ter zastopa več kot dvajset milijonov inženirjev z vsega sveta.

 

 

2016

100 LET ORGANIZIRANEGA ZDRUŽEVANJA INŽENIRJEV NA SLOVENSKEM

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) praznuje dvajset let delovanja zbornice in stoto obletnico organiziranega združevanja inženirjev na Slovenskem v zbornico in nadaljuje tradicijo njene predhodnice.

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše je na ogled razstava 100 let inženirstva na Slovenskem, s katero se IZS poklanja visokemu jubileju organiziranega združevanja pooblaščenih inženirjev na slovenskem v inženirske zbornice. Pretežni del razstave prikazuje delovanje in organiziranost dveh inženirskih zbornic, Ljubljanske inženirske zbornice (1919-44) in IZS (1996-) ter njihovih pooblaščenih inženirjev – strokovnjakov javnega zaupanja s področja načrtovanja in izvajanja gradenj. V razstavo so vključene tudi tri nagrajene fotografije umetniškega fotografskega natečaja IZS, h kateremu so posebej povabljeni tudi člani zbornice. Ostale fotografije z natečaja z naslovom Inženirji ustvarjamo življenjsko okolje so razstavljene na Kongresnem trgu. Razstavo s svojim nagovorom odpre tudi ministrica za okolje in prostor.

Inženirska zbornica Slovenije izda publikacijo z naslovom 100 let Inženirske zbornice Slovenije 1919 – 2019, avtorja dr. Boga Zupančiča.

REGIJSKI KLEPETI OB JUTRANJI KAVI

Smo v obdobju ponovnega soočanja z borbo za bolj kakovostno in učinkovito prostorsko, gradbeno in poklicno zakonodajo. Resorno ministrstvo nas prepoznava kot verodostojnega in zahtevnega zagovornika strokovnega in javnega interesa. Še vedno pogrešamo večjo vključenost posameznih članov zbornice, zato se odločimo, da jim pristopimo bliže in v ta namen organiziramo delovne obiske v regijah, na katerih se srečamo predstavniki zbornice z lokalnimi projektivnimi in izvajalskimi podjetji, da spoznamo njihove ideje in predloge. Najprej se s člani srečamo v Novem mestu, potem v Mariboru, Kopru, Ljubljani. Inženirska zbornica Slovenije povezovanje s člani na tak način koristno uporabi pri pogajanjih in predlogih predvsem novega Gradbenega zakona ter Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih.

Lahko bi rekli, da se zgodovina ponavlja, a na sodoben način. Ljubljansko inženirsko zbornico in njeno naslednico, IZS, povezuje marsikaj. Med drugim zakonska podlaga za ustanovitev, organiziranost in aktivnosti zbornice, pogoji za pridobitev naziva pooblaščeni inženir in pooblastila za poslovanje ter zbornični predpisi s pravili delovanja članov pri opravljanju inženirskih del. Poleg tega sta obe, vsaka v svojem obdobju, delovali tako v času gospodarskega razcveta kot tudi v času hude gospodarske krize - prva v tridesetih letih prejšnjega stoletja, druga v zadnjih nekaj manj kot desetih letih.
mag. Črtomir Remec
BIM postane tema pogovorov pooblaščenih inženirjev.
Nov zakon o javnem naročanju, ki je v veljavi od aprila letos, je prinesel veliko spremembo pri naročanju arhitekturnih in inženirskih storitev. Naročanje le teh po edinem kriteriju najnižje cene namreč ni več mogoče, saj zakon določa, da mora javni naročnik poleg cene oziroma stroška upoštevati tudi kakovost ponudnika. To je nedvomno velik dosežek naše zbornice in partnerjev Zbora za oživitev Slovenskega gradbeništva, ki smo si za to prizadevali več let. Sprememba predstavlja potencial za večjo strokovnost dela in posledičen dvig kakovosti gradenj.
mag. Barbara Škraba Flis

ČLANI SKUPŠČINE REMCU ZAUPAJO NOV PREDSEDNIŠKI MANDAT

Na volitvah za predsednika zbornice je s prepričljivo večino ponovno izvoljen mag. Črtomir Remec. Ob izvolitvi mag. Remec izjavi: “Vesel sem, da po vseh teh letih še vedno uživam tolikšno zaupanje skupščine zbornice. To je potrditev, da delamo dobro in da gredo naša prizadevanja na področju graditve objektov in dvigovanja gradbene kulture v pravo smer. Predvsem pa je priznanje naši aktivni vlogi pri pripravi oziroma spreminjanju prostorske, gradbene, javno-naročniške in geodetske zakonodaje.”

 

 

2017

ZAKONODAJA ZMANJŠUJE ŠTEVILO REGULIRANIH POKLICEV

Nova zakona, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) in Gradbeni zakon (GZ), ki se bosta začela uporabljati, zmanjšujeta število reguliranih poklicev, ki so v pristojnosti Inženirske zbornice Slovenije (IZS), s šest na dva regulirana poklica. To sta poklica “pooblaščeni inženir” in “vodja del”. Regulirana poklica “odgovorni revident” in “geodet” se ukineta. IZS začne z junijem 2018 voditi “Imenik pooblaščenih inženirjev” in “Imenik vodij del”. Za ohranitev aktivnega pooblastila morajo člani predati dodatna dokazila IZS. V nekaterih primerih je treba podati zahtevo za vpis v imenik, sicer posameznik lahko izgubi pridobljene pravice. Člani IZS so odslej samo še pooblaščeni inženirji, vodje del pa ne več.

Po več letih vsebinskih priprav in mukotrpnega usklajevanja z Ministrstvom za okolje in prostor, Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter ostalimi deležniki smo končno dobili novo prostorsko, gradbeno in poklicno zakonodajo, ki se bo pričela uporabljati naslednje leto junija. Do takrat nas čaka še ključno sodelovanje z Ministrstvom za okolje in prostor pri pripravi Pravilnika o projektni dokumentaciji in Uredbe o zahtevnosti objektov. Zbornica je zadolžena tudi za pripravo pravil stroke, ki bodo odločilna za izboljšanje kakovosti inženirskih storitev in priložnost za pravičnejše plačilo. Zbornica prevzema še dodatno pooblastilo za strokovni nadzor dela članov, ki bo zahteval določene organizacijske in kadrovske spremembe. Posledično nas čakajo tudi spremembe Statuta in ostalih aktov zbornice.
mag. Črtomir Remec
ANDREJ POVŠIČ, predsednik komisije za vpis v imenik do 2018

2018

STROKOVNI NADZOR NAD DELOM POOBLAŠČENIH INŽENIRJEV

V letu 2018 je imenovan strokovni svet za izvajanje nadzora nad strokovnim delom pooblaščenih inženirjev. Z delom začne novembra istega leta, sprejel navodila za izvedbo strokovnih nadzorov in jih začel izvajati v letu 2019. Dr. Marjan Hudej, predsednik strokovnega sveta: »Odziv nad izvajanjem strokovnih nadzorov je dober in pozitivno sprejet. Seveda prihaja tudi do posameznih ugovorov na ugotovitvene zapisnike, včasih se pojavijo celo kakšna pravna vprašanja. Zaenkrat smo vse pripombe, pritožbe in nekatere nejasnosti uspešno razrešili in odpravili.

Pri pregledih je bilo ugotovljenih veliko primerov dobre prakse, a tudi nekatere ugotovitve, ki so bile nadzorovanim podane kot priporočila. Vsebine priporočil so se največkrat nanašale na razna dodatna izobraževanja, na boljše urejanje dokumentacije, na boljšo uporabo standardov ter zakonodaje, na odnose z investitorji, tudi na prenizko upoštevane urne postavke za delo, slabo urejene veljavnosti zavarovalnih polic in drugo.

Ocenjujemo, da smo dokaj dobro vpeljali sistem za nadzor pooblaščenih inženirjev. Odzivi s terena so večinoma pozitivni, vsi novi predlogi so sproti obravnavani na sejah strokovnega sveta. Vsekakor skušamo pri izvajanju procesa, ki nam je zaupan, vzpostaviti dovolj strokoven in prijazen način dela za vse udeležence.«

Rdeča nit letošnjih aktivnosti je uveljavitev prostorske, gradbene in zbornične zakonodaje, ki prinaša veliko pozitivnih sprememb, tudi nekatere negativne stranske učinke, predvsem zaradi slabe nomotehnične obdelave besedila in nepremišljenih prehodnih določb. To zadnje povzroča veliko hude krvi med nadzornimi inženirji, vendar razlagalni odgovori resornega ministra Jureta Lebna odpravljajo dvom, da bi izgubili dosedanja pooblastila in možnosti za delo. Za izboljšanje kakovosti inženirskih storitev v Inženirski zbornici Slovenije zagovarjamo obvezno poklicno izobraževanje in strokovni nadzor nad delom naših članov. Čuti se pričakovani začetni odpor nekaterih članov do stalnega poklicnega izobraževanja in strokovnega nadzora. Splošni akt o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev stopi v veljavo junija 2018, sočasno z nekaterimi drugimi akti, ki so povezani s spremembo Gradbenega zakona (GZ) in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). Splošni akt o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev določa področje, obseg, pogoje in postopke za točkovanje, spremljanje, potrjevanje in evidentiranje stalnega poklicnega usposabljanja pooblaščenih inženirjev, ki so vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Do začetka uporabe ZAID poklicno usposabljanje oziroma izobraževanje pooblaščenih inženirjev IZS ni bilo obvezno, kljub temu pa so izobraževanja na IZS intenzivno potekala.
mag. Črtomir Remec

ZBOR MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV (MSG)

Gradbeni inženirji si želijo razdružitve z Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) – brez spremembe zakona pooblastila ostajajo na IZS.

Nekaj manj kot deset odstotkov članov Matične sekcije gradbenih inženirjev (MSG) iz razloga nezadovoljstva nad delom zbornice na zboru MSG izglasuje začetek postopkov za razdružitev z IZS. Ker je IZS pravna oseba javnega prava, katere naloge so določene z zakonom, ki ji podeljuje tudi javna pooblastila, in ker postopek razdružitve z zakonom ni predpisan, je skupščina IZS na podlagi pravnega mnenja sklepe zbora MSG opredelila kot nezavezujoče za IZS. Ministrstvo za okolje in prostor se ne strinja z razdružitvijo in IZS obvesti, da vsa javna pooblastila, tudi v primeru sklepa MSG o odcepitvi iz IZS, ostajajo na IZS.

IZS ZAČENJA Z VODENJEM PROJEKTNIH NATEČAJEV

Inženirska zbornica Slovenije se v dogovoru z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije vključi v vodenje projektnih natečajev za področje načrtovanja inženirskih objektov.

ZBORNICA V OBLAKU

Zaradi sprememb zakonodaje se morajo službe Inženirske zbornice Slovenije reorganizirati; izvede se prenova poslovnih procesov, vključno s programsko opremo za vodenje javnih pooblastil. Ob tem se uvede elektronsko poslovanje zbornice v celoti in se ga prenese v oblak.

 

 

2019

SVETOVNI GRADBENI FORUM V LJUBLJANI

Na Svetovnem inženirskem forumu 2017 v Rimu se je izoblikovala pobuda, da se organizacijo Svetovnega gradbenega foruma (WCF 19) zaupa Inženirski zbornici Slovenije (IZS). Ta ga v sodelovanju s Svetovno federacijo inženirskih organizacij – WFEO in Evropskim svetom inženirskih zbornic organizira spomladi 2019 v Ljubljani.

Svetovnega gradbenega foruma 2019 – Odpornost stavb in infrastrukture – se udeleži več kot osemsto udeležencev iz 51 držav in petih celin. Vse teme, od klimatskih sprememb in obnovljivih virov energije, do obvladovanja tveganja naravnih nesreč in bolj učinkovitega upravljanja stavb in infrastrukture, so obravnavale trajnostne razvojne cilje Združenih narodov, za katere je gradbeništvo z več kot petdeset odstotki celotno porabo energije in materialov pravi naslov.

Svetovni gradbeni forum organizira IZS v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter številnimi nacionalnimi in mednarodnimi partnerji.

Sprejeta je Ljubljanska deklaracija o odpornosti stavb in infrastrukture.

Sodobni trendi digitalizacije in upravljanja z viri puščajo globok pečat tudi na tako tradicionalni inženirski stroki, kot je gradbeništvo. Ljubljanski forum je tem tematikam posvetil kar dva programska sklopa, v tem duhu pa je bil tudi v celoti organiziran, saj se je posluževal vseh sodobnih spletnih orodij in socialnih omrežij in na tak način privabil veliko število gostov iz tujine. Še najbolj pomembno je dejstvo, da se z zaključkom foruma njegovo "digitalno" življenje šele začenja. Vsa predavanja in prispevki so namreč posneti in brezplačno na voljo na spletnih straneh IZS in WCF. Vsi tisti, ki se dogodka niso udeležili v Cankarjevem domu, lahko poslušajo prav vsa predavanja kar iz domačega naslonjača. Število ogledov z vsega sveta pritrjuje pravilnosti usmeritve, da mora ljubljanski forum živeti še dolgo globalno - digitalno življenje na spletu in na tak način širiti pomembna sporočila za razvoj stroke in kakovost življenja, za kar smo inženirji med prvo poklicanimi.
Matjaž Grilc

OBVEZNO ZBIRANJE KREDITNIH TOČK IZ NASLOVA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA

V skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti ter Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev se z januarjem 2019 začne obdobje, ko morajo pooblaščeni in nadzorni inženirji na letni ravni s poklicnim izobraževanjem zbrati določeno število kreditnih točk za ohranitev svojega pooblastila.

Največji izziv v prihodnje bo gotovo konsolidacija znotraj članstva zbornice, ki ni v celoti zadovoljno z novo gradbeno in poklicno zakonodajo. Vodstvo je sledilo sklepom skupščine in upravnega odbora IZS, ki so za cilj postavili večji red na trgu in višjo kakovost delovanja pooblaščenih inženirjev. Za doseganje tega cilja ima zbornica zdaj na razpolago strokovni nadzor in nadzor nad obveznim izobraževanjem, ki ju bo treba dosledno izvajati, da bomo zopet dvignili inženirski nivo, ki je v zadnjih letih močno padel. Dela na cestah, železnicah in ostali infrastrukturi je dovolj, zato je zdaj prava priložnost projektnih in gradbenih podjetij za ustrezna vlaganja v razvoj tehnologije in izobraževanje.
mag. Črtomir Remec

2020

Svet in z njim tudi IZS prvič praznuje svetovni inženirski dan 4. marca

Inženirji z vsega sveta od letos naprej vsako leto 4. marca praznujemo svetovni inženirski dan s polnim imenom »World Engineering Day for Sustainable Development«. Datum vsakoletnega inženirskega dneva je potrdila UNESCO-va generalna skupščina novembra 2019. S tem dejanjem je izpostavila pomembno vlogo inženirjev pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, za katerega si prizadevamo v Sloveniji, Evropi in svetu. Trajnostni razvoj brez inženirjev namreč ni mogoč. Začetki pobude segajo v leto 2016, dokončno pa je 4. marec izbran zato, ker je bila na ta dan pred petdesetimi leti ustanovljena Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO), ki je bila tudi predlagateljica novoustanovljenega svetovnega inženirskega dneva. Svetovni inženirski dan obeležujemo s koordiniranimi dogodki po vsem svetu, v Sloveniji se nas v Cankarjevem domu v Ljubljani zbere več kot tisoč. Dan namenjamo izobraževanju in izmenjavi znanja o integralnem projektiranju in informacijskem modeliranju gradenj, ki ustvarja transparentnost pri gradnji objektov z vidika financ, časa in vzdrževanja.

Čez noč smo se morali reorganizirati v novih okoliščinah pandemije in delo od doma prek povezave z računalniki in sestanki z videokonferencami je postalo v zadnjih tednih povsem običajno. Na gradbiščih je stanje sicer bistveno drugačno, ker opažev in armature še ne polagajo roboti. Manj težav je pri upravljanju mehanizacije, gradbiščni sestanki so večinoma virtualni, integralno vodenje projektov pa postaja vsakdanja praksa.
mag. Črtomir Remec
Do zaključka izrednih razmer so odpovedani načrtovani izpitni roki in izobraževanja, strokovni nadzori in obravnave senatov disciplinskega sodišča. Vse vloge in vprašanja sprejema zbornica izključno po pošti. Osebni obiski niso mogoči. Informacije o stanju zadeve se podaja po telefonu in e-pošti. Podaljašane so uradne ure.
mag. Barbara Škraba Flis

Digitalizacija

Inženirska zbornica Slovenije objavi prenovljene spletne strani.

Pomembna novost sta spletni portal e-INŽENIR in video spletni portal e-IZOBRAŽEVANJA. Prvi je namenjen spletnemu poslovanju članov z zbornico oziroma članom omogoča direkten dostop do vpogleda v njihova pooblastila, drugi izobraževanju na daljavo.

MATJAŽ GRILC, predsednik komisije za informiranje

Število udeležencev e-izobraževanj se povzpne nad štiri tisoč

Zaključi se prehodno obdobje za vodje del, ki so morali do junija 2020 uskladiti podatke v imeniku

Pridobimo soglasje h kompetenčnim profilom za pooblaščene inženirje vseh strok

Že v letu 2017 smo pripravili predlog kompetenčnih profilov za vse stroke v zbornici, to je ustrezne izobrazbe v povezavi z minimalnimi kompetencami in znanji za pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir. Ministrstvo za okolje in prostor januarja 2020 izda soglasje k predlogu.

Člani zadovoljni z delom zbornice

Jeseni 2020 so člani Inženirske zbornice Slovenije povabljeni k izpolnjevanju ankete o njihovem zadovoljstvu z zbornico. Na lestvici od ena do pet, kjer ena pomeni najslabše, pet pa odlično, ocenijo zadovoljstvo s povprečno oceno 3.6.

 

 

2021

PRAZNUJEMO 25 LET INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Leto je vsekakor zaznamovano s sodelovanjem s pripravo novega Gradbenega zakona (GZ), ki je v času branja tega teksta v obravnavi v Državnem zboru. Pripravljen GZ, tako predsednik zbornice mag. Črtomir Remec,  rešuje kar nekaj dilem, kar je najbolj pomembno – ponovno uvaja enakopravnost vseh strok, tako inženirjev kot arhitektov. Ta enakopravnost je tudi pogoj za integralno projektiranje z BIM tehnologijami, ki omogočajo oblikovanje stavbe in možnost, da se še pred začetkom gradnje v celoti izračuna in določi vse količine in procese, ki bodo v njej potekali.

IVAN LEBAN, predsednik komisije za zakonodajo

NOVELIRAN CENIK GEODETSKIH STORITEV

Cenik geodetskih storitev, sprejet leta 2006, se je noveliral v letu 2009. Ponovno novelacijo cenik doživi v letu 2021.

ZVIŠANA PRIPOROČENA CENA URE INŽENIRSKE STORITVE

V letu 2021 določimo novo višino priporočene cene efektivne ure storitve pooblaščenega in nadzornega inženirja v odvisnosti od kompetenc, opisa dela in področij dela / funkcije.

INŽENIRJI VARUJEMO ŽIVLJENJA

Slovenski inženirski dan je v tem letu tudi zaradi močnejšega potresa v Zagrebu in Petrinji namenjen predstavljanju inženirskih rešitev, ki zagotavljajo varno sobivanje s potresi in drugimi naravnimi nesrečami. Dan je zaradi spoštovanja covid ukrepov v celoti izveden digitalno.

Inženirska zbornica Slovenije v okviru projektnega sodelovanja z Zavodom za gradbeništvo Slovenije ob svoji 25. obletnici objavi kratek film Inženirji varujemo življenja. Z njim opozarja na ranljivost starejšega stavbnega fonda v Sloveniji. Njen cilj je vzpodbuditi zanimanje lastnikov zasebnih in javnih nepremičnin za problem potresne odpornosti nekaterih stavb in zavedanje, da se je problema treba lotiti in ga rešiti, za kar smo pooblaščeni inženirji usposobljeni in na kar smo tudi pripravljeni. Hkrati je namen filma sporočiti državi, da se je problematike treba lotiti sistemsko in strokovno, kot tudi pomagati lastnikom pri financiranju zahtevnih potresnih ojačitev stavb. Film je bil premierno predstavljen na slovenski in svetovni dan inženirjev, na konferenci Sobivanje s potresi in drugimi naravnimi nesrečami.

IZS PRAZNUJE S SLOVENIJO

Inženirska zbornica Slovenije praznuje trideseto obletnico samostojnosti Slovenije. Tudi pooblaščeni inženirji v tridesetih letih samostojne domovine predstavljamo pomemben gradnik družbe in države. Z videom se poklanjamo inženirskemu poklicu pooblaščenih inženirjev vseh šestih matičnih sekcij in jim želimo ustvarjalno in uspešno delo tudi naprej.

INŽENIRSKI DOSEŽKI

Ob 25-letnici delovanja Inženirske zbornice Slovenije predstavljamo nekaj inženirskih dosežkov naših članov, ki so jih izbrale matične sekcije.

Namen predstavitve dosežkov je drugim inženirjem in širši javnosti prikazati, kaj inženirji delamo, znamo in s kakšnimi izzivi se pooblaščeni inženirji srečujemo pri svojem delu.

Vsak od inženirskih dosežkov je predstavljen v treh delih: predstavitev projekta, opis rešitve, slikovni prikaz od ideje do realizacije.

Predstavljene rešitve so lahko sestavni del večjega projekta.

Inženirske dosežke si lahko ogledate tukaj.

STRATEŠKI INŽENIRSKI FORUM

Inženirska zbornica Slovenije ob svoji 25 letnici organizira strateški inženirski forum Inženirji gradimo varno, zeleno in digitalno z visokimi predstavniki stroke, gospodarstva in političnega življenja.

 

 

 

25 let IZS skozi številke

več kot

5.000
pooblaščenih inženirjev in inženirk različnih strok

več kot

10.000
izvedenih strokovnih izpitov

več kot

30.000
udeležencev izobraževanj

Osrednji dogodki

Prejemniki nagrad in priznanj

Predsedniki IZS in MS

Vizija

Mednarodna vpetost

Izobraževanja

Javna
naročila

Zakonodaja

Osrednji dogodki po letih

2021

Sobivanje s potresi in drugimi naravnimi nesrečami, Ljubljana

2020

Integralno projektiranje in informacijsko modeliranje gradenj ustvarjata transparentnost pri gradnji objektov, Ljubljana

2019

Svetovni gradbeni forum, Ljubljana

2018

Simpozij: Družba – prostor – graditev

2017

Ogled proizvodnje podjetja TAB v Mežici ter ogled rudnika in svinca Mežica

2016

Razstava: 100 let inženirstva na Slovenskem, Ljubljana

2015

Ogled proizvodnje podjetja Talum, Kidričevo in ogled dominikanskega samostana Ptuj

2014

Nagrada za inovativnost, Idrija

2013

S povečano vlogo inženirjev do nižjih stroškov investicije, Maribor

2012

Svetovni inženirski forum, Ljubljana

2011

Regionalne prakse naročanja javnih gradenj, Maribor

2010

Kako do lepše prihodnosti slovenskega gradbeništva, Ljubljana

2009

Energetsko učinkovita gradnja, Maribor

2008

Potresno varna gradnja, Ljubljana

2007

Gospodarjenje z vodami, Maribor

2006

Izpolnjevanje bistvenih zahtev za kakovostno in trajnostno gradnjo, Ljubljana

2005

Vloga inženirjev v postopku graditve, Ljubljana

2004

Trajnostna gradnja, Maribor

2003

Inovativno grajeno okolje, Ljubljana

2002

Dan inženirjev in arhitektov, Maribor

2001

Dan inženirjev in arhitektov, Ljubljana

 

 

Častni člani IZS

2017

  • dr. PRIMOŽ GSPAN, univ.dipl.fiz.
  • dr. BRANKO ZADNIK, univ.dipl.inž.grad.
  • JOŽEF STUDENČNIK, univ.dipl.inž. metal. in mater., spec. za menedž.
  • prof.dr. BALDOMIR ZAJC, univ.dipl.inž.el.

2015

  • IVAN IVETA, univ.dipl.inž.el.

2013

  • ANDREJ POVŠIČ, univ.dipl.inž.str.
  • mag. BORIS ŽITNIK, univ.dipl.inž.el.
  • LJUBO DUŠANOV STJEPČEVIĆ, dipl.inž.arh.

2011

  • GORAZD HUMAR, univ.dipl.inž.grad.

2010

  • BOGDAN DRINOVEC, univ.dipl.inž.grad.
  • MITJA NOVAK, univ.dipl.inž.el.
  • JOŽE SOVINC, univ.dipl.inž.str.

2008

  • ROMAN LEBAR, univ.dipl.inž.kem.tehnol.
  • ŽELJKO BLAŽEKA, univ.dipl.inž.grad.

2006

  • ALOJZIJ KALAN, univ.dipl.inž.str.
  • dr. MIRKO OREŠKOVIĆ, univ.dipl.inž.grad.

2005

  • dr. JANEZ DUHOVNIK, univ.dipl.inž.grad.
  • mag. VEKOSLAV KOROŠEC, univ.dipl.inž.el.

2004

  • DANIJEL ALEKSANDER PODPEČAN, univ.dipl.inž.kem.tehnol.
  • dr. JANEZ REFLAK, univ.dipl.inž.grad.
  • FRANC AVŠIČ, univ.dipl.inž.grad.

2003

  • dr. JANEZ HROVATIN, univ.dipl.inž.el.
  • mag. DUŠAN BLAGANJE, univ.dipl.inž.arh.
  • dr. UROŠ BAJŽELJ, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol.

2002

  • FRANC PEČOVNIK, univ.dipl.inž.str.
  • mag. JANEZ LAJOVIC, univ.dipl.inž.arh.
  • GORAZD PUST, univ.dipl.inž.grad.
  • KARL KLING, prof., dipl.inž.

Nagrajenci IZS za življenjsko delo

2017

  • FRANC PEČOVNIK, univ.dipl.inž.str.
    za njegov prispevek na področju graditve objektov, za njegov prispevek pri razvoju, načrtovanju in gradnji zahtevnih tehnoloških objektov v Sloveniji.

 

  • doc.dr. JANEZ REFLAK, univ.dipl.inž.grad.,
    za njegov prispevek na področju graditve objektov, za njegov znanstveni in strokovni razvoj gradbene stroke v Sloveniji ter razvoj potresnega inženirstva v mednarodnem okolju

2015

  • JANEZ GORIŠEK, univ.dipl.inž.grad.
    za njegov prispevek na področju načrtovanja in gradnje smučarskih skakalnih in letalnic

 

  • dr. JOŽE TRIGLAV – JOC, univ.dipl.inž.geod.
    za njegov prispevek k prepoznavnosti geodezije, za dosežke pri raziskovalnih in razvojnih projektih, za mednarodno uveljavitev slovenske geodetske stroke, za razumno in praktično reševanje strokovnih problemov ter neomajno strokovno etičnost

 

  • DANIJEL MAGAJNE, univ.dipl.inž.grad.
    za njegov prispevek pri gradnji in sanaciji mostov in brvi ter sanacij hiš in zemeljskih

2013

  • akademik prof. dr. PETER FAJFAR, univ.dipl.inž.grad.
    delovanje in njegov prispevek na področju potresnega inženirstva

2011

  • prof.dr. MARKO BREZNIK, univ.dipl.inž.grad. in geol.
    delovanje na področju hidrologije in hidrogeologije

 

  • prof.dr. MITJA RISMAL, univ.dipl.inž.grad.
    delovanje na področju zdravstvene hidrotehnike in okoljskega inženirstva

 

  • prof.dr. FRANCI KRŽIČ, univ.dipl.inž.grad.
    delovanje na področju jeklenih in sovprežnih konstrukcij

2010

  • dr. BOJAN MAJES, univ.dipl.inž.grad.
    delovanje na področju geotehnike, gradnje avtocestnega omrežja in sanacije velikih plazov v Republiki Sloveniji

 

  • dr. MIHA TOMAŽEVIČ, univ.dipl.inž.grad.
    delovanje na področju potresno varne gradnje zidanih objektov

 

  • MITJA NOVAK, univ.dipl.inž.el.
    delovanje na področju graditve objektov in sicer projektiranju visokonapetostnih stikališč in transformatorskih postaj

2008

  • dr. MILENKO PRŽULJ, univ.dipl.inž.grad.
    izvajanje programa izgradnje avtocest

 

  • IVAN LEBAN, univ.dipl.inž.el.
    projektiranje in tehnično svetovanje v energetiki

2007

  • JOŽEF KLENOVŠEK, univ.dipl.inž.grad.
    načrtovanje in izgradnja mostov

 

  • FRANC KUHAR, univ.dipl.inž.str.
    izraba geotermalne energije

 

  • GABRIEL NIKOLAJ HEGEDÜŠ, univ.dipl.inž.kem.tehnol.
    načrtovanje in izgradnja čistilnih naprav

2005

  • dr. JANEZ ŽMAVC, univ.dipl.inž.grad.
    razvoj slovenske cestne in prometne stroke

 

  • JANEZ SVETLIČ, univ.dipl.inž.grad.
    projektiranje termoenergetskih in industrijskih objektov

 

  • mag. PETER VOGRIČ, univ.dipl.inž.str.
    projektiranje strojno tehnoloških sistemov

 

  • MITJA ŠTURM, univ.dipl.inž.str.
    projektiranje strojne opreme za prenovo hidroelektrarn na Dravi

2004

  • METOD DI BATISTA, univ.dipl.inž.grad.
    gradnja cest in izvajanje Nacionalnega programa izgradnje avtocest

 

  • JOŽE MIKOLJ, univ.dipl.inž.grad.
    projektiranje nizkih gradenj

 

  • MARIJAN JENKO, univ.dipl.inž.geod.
    delo na področju geodetske dejavnosti

2003

  • ANTON MARINKO, univ.dipl.inž.grad.
    gradnja predorov v Sloveniji in tujini

 

  • JANEZ KERN, univ.dipl.inž.el.
    izgradnja elektroenergetskega omrežja v Sloveniji

 

  • TOMAŽ BANOVEC, univ.dipl.inž.geod.
    delo na področju geodetske dejavnosti

2002

  • MIHA REMEC, univ.dipl.inž.grad.
    optimalne konstrukcijske rešitve in inovativen pristop pri reševanju najtežjih inženirskih problemov

 

  • MIKLAVŽ KRŽAN, univ.dipl.inž.str.
    projektiranje omrežja za daljinsko ogrevanje mesta Ljubljane ter dolgoletno delo kot vodilni projektant instalacij in energetskih sistemov

Nagrajenci IZS za več inženirskih dosežkov v določenem časovnem obdobju

2017

  • MARJAN PIPENBAHER, univ.dipl.inž.grad.
    za projektiranje zahtevnih cestnih in železniških premostitvenih objektov v tujini – v Izraelu, Turčiji, na Hrvaškem.

 

  • MIRKO VERONEK, inž.gradb.
    za izvedbo objektov s področja vodarstva ter organizacijo in izvedbo vodarskih intervencijskih in sanacijskih del v izjemno težkih pogojih dela

2013

  • mag. MIRAN LOZEJ, univ. dipl.inž.grad.
    za projektiranje jeklenih in armiranobetonskih inženirskih objektov na železnicah in cestah ter objektih visoke gradnje

 

  • GORAZD STRNIŠA, univ.dipl.inž.grad.
    za delovanje na področju geomehanike, globokega temeljenja, dinamičnih meritev in analiziranja pilotov

2011

  • prof.dr. FRANC SAJE, univ.dipl.inž.grad.
    za inovativen inženirski pristop pri projektiranju nosilne konstrukcije smučarske skakalnice K 125 v Erzurumu v Turčiji in za idejne rešitve načrtov gradbenih konstrukcij objektov v okviru Kristalne palače v Ljubljani

 

  • dr. BRUNO DUJIČ, univ.dipl.inž.grad.
    za raziskave in projektiranje lesenih konstrukcij na potresnih področjih

 

  • MIRAN BRUMEC, univ.dipl.inž.geod.
    za delovanje na področju zemljiškega katastra in inženirske geodezije

 

  • MITJA LENASSI, univ.dipl.inž.str.
    za uvajanje novih tehnoloških rešitev pri projektiranju in preverjanju ter usposobitvi inštalacij v fazi gradnje

 

  • BOJAN FRANC PEPERKO, univ.dipl.inž.str.
    za delovanje na področju klimatizacije in termo energije za kompleksno energetsko zelo zahtevne objekte

2010

  • mag. ROK FAZARINC, univ.dipl.inž.grad.
    za delovanje na področju varovanja in urejanja voda ter vodnega okolja

 

  • mag. HAILU KIFLE, univ.dipl.inž.el.
    za uvedbo novih tehnologij ter izvirnost in racionalnost projektiranja daljnovodov visokonapetostnega nivoja v elektroenergetskem sistemu Slovenije

 

  • dr. MIHAEL BRENČIČ, univ.dipl.inž.geol.
    za razvoj in uvajanje novih inovativnih posegov na področju odvodnjavanja podzemnih voda pri izgradnji AC v Sloveniji

2009

  • JURIJ BOŽIČ, univ.dipl.inž.el.
    uvajanje sodobne inženirske prakse elektro instalacij v eksplozijsko ogrožena okolja

 

  • MILIVOJ KODRIČ, univ.dipl.inž.kem.tehnol.
    delovanje na področju procesne industrije, energetike, infrastrukturnih in javnih objektov

 

  • IZTOK SLATINŠEK, univ.dipl.inž.geod.
    razvoj in uvajanje novih tehnologij pri izvajanju hidrografskih meritev na rekah in inženirskih objektih

2008

  • dr. ROKO ŽARNIĆ, univ.dipl.inž.grad.
    varovanje in obnova stavbne dediščine v Sloveniji in tujini

2007

  • ANDREJ POGAČNIK, univ.dipl.inž.grad.
    konstrukcijske rešitve gradnje stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov

 

  • dr. DRAGOTIN OCEPEK, univ.dipl.inž.geol.
    projektiranje po opazovalni metodi s hkratnim monitoringom za doseganje racionalnejše gradnje objektov

2006

  • DUŠAN JEFTIČ, univ.dipl.inž.el.
    razvoj in uvedba najnovejših tehnologij napajanja, razsvetljave, signalizacije in informatike v projekte na avtocestah, povezane s povečano varnostjo prometa ter požarno varnostjo v predorih

2004

  • VLADIMIR JAMA, univ.dipl.inž.str. –
    projektiranje več energetsko učinkovitih in racionalnih energetskih sistemov

2003

  • dr. MIHAEL RIBIČIČ, univ.dipl.inž.geol.
    projektiranje in izdelava geološko-geomehanskih projektov pri izvedbi AC programa v Sloveniji s poudarkom na AC odseku Vransko–Blagovica

 

  • BRANIMIR VLAJ, univ.dipl.inž.geol.
    sanacija največjih in najobsežnejših plazov v RS ter varovanje in sanacija brežin na državni cestni mreži

2002

  • dr. JAKOB LIKAR, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol.
    projektiranje cestnih predorov v okviru izgradnje avtocest v RS

Nagrajenci IZS za enkraten inženirski dosežek

2017

  • MARKO PAVLINJEK, univ.dipl.inž.grad.
    za enkraten inženirski dosežek in sicer kot odgovornemu projektantu gradbenih konstrukcij objekta S1 – Hotela Intercontinental v Ljubljani

2015

  • EDVARD ŠTOK, univ.dipl.inž.grad.
    za enkraten inženirski dosežek na področju graditve objektov, za projektiranje konstrukcije športnega kompleksa Ledeni dvorec v Astani, Kazahstan

 

  • DUŠAN ROŽIČ, univ.dipl.inž.grad.
    za enkraten inženirski dosežek na področju graditve objektov, za zasnovo in projektiranje nove konstrukcijske in tehnološke rešitve gradnje mostov s spuščanjem konstrukcije v končno lego na viaduktu preko železniške proge v Grobelnem

2013

  • IVO BLAŽEVIČ, univ.dipl.inž.el.
    za enkraten inženirski dosežek na področju graditve objektov, za načrtovanje in vodenje projekta postavitve prve vetrne elektrarne v Sloveniji

2011

  • mag. MARKO HRAST, univ.dipl.inž.el.
    za vodenje investicije vgradnje prečnega transformatorja v RTP Divača

 

  • DANIJEL ALEKSANDER PODPEČAN, univ.dipl.inž.kem.tehnol.
    za sanacijo in rekultivacijo odlagališča sadre Cinkarne Celje

 

  • BORIS FAKIN, univ.dipl.inž.grad.
    kot odgovornemu projektantu PGD in PZI načrtov gradbenih konstrukcij Kristalne palače v Ljubljani

2010

  • mag. MARKO ZAVRŠKI, univ.dipl.inž.grad.
    za projektiranje oblikovno in dimenzijsko izjemno zahtevne Športne dvorane Stožice in sodelovanje pri njeni izvedbi

2009

  • ANGELO ŽIGON, univ.dipl.inž.grad.
    za projektiranje celotnega kompleksa predora Šentvid

 

  • ROBERT TURKALJ, univ.dipl.inž.kem.tehnol.
    za načrtovanje in vodenje projekta izgradnje objekta Razvojni center biofarmacevtike

2007

  • VIKTOR MARKELJ, univ.dipl.inž.grad.
    za izvirno projektno tehnično rešitev Puhovega cestnega mostu na Ptuju

2005

  • MARTIN PREGELJ, univ.dipl.inž.grad.
    za izvedbo mostu Millennium s poševnimi zategami preko reke Morače v Podgorici

2004

  • MARJAN PIPENBAHER, univ.dipl.inž.grad.
    za inventivno konstruktorsko zasnovo ter realizacijo slovenskega viadukta presežnikov Črni Kal

 

  • KSENIJA MARC, univ.dipl.inž.grad.
    za visoko strokoven in izredno angažiran nadzor nad gradnjo najzahtevnejšega slovenskega viadukta Črni Kal

 

  • MARJAN LISJAK, univ.dipl.inž.el.
    za izviren način izvedbe projekta daljinskega vodenja hidroelektrarn SENG iz centra ELES, OCV Nova Gorica

 

  • mag. JANEZ VOVK, univ.dipl.inž.str.
    za zasnovo tehnološkega projekta ter za uspešno in učinkovito vodenje projekta PORT

2003

  • VIKTOR MARKELJ, univ.dipl.inž.grad.
    za inventivno konstruktorsko zasnovo ter realizacijo najdaljšega slovenskega mostu preko reke Mure na AC Vučja vas–Beltinci

 

  • MARKO UMBERGER, univ.dipl.inž.grad.
    za prenos razvojno-raziskovalnih dosežkov na področju energijsko učinkovite in bioklimatske gradnje v konkretne inženirske aplikacije

2002

  • VUKAŠIN AČANSKI, univ.dipl.inž.grad.
    za projektiranje in izvedbo viadukta Ločica

 

  • mag. ROBERT SKOBE, univ.dipl.inž.el.
    za uspešno realizacijo zelo zahtevnega projekta NOTOL

Nagrajenci IZS za obetajočega mladega inženirja

2015

  • MARKO MOVRIN, univ.dipl.inž.grad.
    za vodenje investicij zahtevnih infrastrukturnih objektov.

2013

  • mag. GREGOR PRETNAR, univ.dipl.inž.grad.
    za njegov prispevek pri načrtovanju prometa na cestnem in železniškem omrežju

Nagrada Jožefa Mraka za inovativnost

2019

  • MARJAN PIPENBAHER, univ.dipl.inž.grad.
    za inovativne projektantske rešitve mostu na polotok Pelješac (v gradnji)

 

  • dr. BRUNO DUJIČ, univ.dipl.inž.grad.
    za razvoj inovativnih postopkov pri celovitih prenovah, rekonstrukcijah in nadgradnjah obstoječih objektov ter za realizacijo inovativne projektantske in tehnološke rešitve z uporabo veliko panelnega sistema iz križno lepljenih lesenih ploskovnih elementov XLAM pri nadgradnji hotela Terme v Čatežu

2014

  • podjetje LUMAR IG d.o.o.
    za objekt Aktivna hiša Lumar, ki je bil prvi tovrstni objekt v Sloveniji in bližnji okolici

2007

  • podjetje KRKA d.d., Novo mesto in skupina Krkinih strokovnjakov
    za projekt SINTEZA IV

 

  • podjetje Premogovnik Velenje d.d.
    za projekt Velenjska odkopna metoda

 

  • podjetje Primorje d.d.
    za projekt Postopek narivanja mostnih konstrukcij z velikim vzdolžnim naklonom s pomočjo nosilnega vijaka

Priznanje za mednarodni inženirski dosežek

2012

  • VIKTOR MARKELJ, univ.dipl.inž.grad.
    za izdelavo idejnega projekta mostu in izdelavo vseh zasnovalnih načrtov za Most čez Savo v Beogradu

Priznanje IZS za razvoj inženirstva

2009

  • Akademik prof. dr. PETER FAJFAR, univ.dipl.inž.grad.
    za izjemen doprinos pri uveljavljanju slovenske inženirske ustvarjalnosti v mednarodnem prostoru in razvoju standardov Evrokod na področju analize konstrukcij pri potresni obtežbi

 

Predsedniki IZS in MS

2016 – 2021

mag. Črtomir Remec, IZS

dr. Peter Samo Medved, *MSG

Andrej Pogačnik, MSG

mag. Vinko Volčanjk, MSE

Mitja Lenassi, MSS

dr. Bojan Pahor, MST

Matej Kovačič, MSGeo

dr. Željko Vukelić, MSRG

* Dr. Peter Samo Medved je bil predsednik MSG v prvi polovici mandata, potem pa je to funkcijo prevzel Andrej Pogačnik.

2012 – 2016

mag. Črtomir Remec, IZS

dr. Branko Zadnik, MSG

Vinko Volčanjk, MSE

Mitja Lenassi, MSS

Matej Kovačič, MSGeo

dr. Željko Vukelić, MSRG

Jožef Sudenčnik, MST

2008 – 2012

mag. Črtomir Remec, IZS

dr. Branko Zadnik, MSG

Ivan Leban, MSE

Andrej Povšič, MSS

Matej Kovačič, MSGeo

dr. Željko Vukelić, MSRG

Jožef Studenčnik, MST

2004 – 2008

mag. Črtomir Remec, IZS

dr. Branko Zadnik, MSG

Ivan Leban, MSE

Andrej Povšič, MSS

Matjaž Grilc, MSGeo

dr. Željko Vukelić, MSRG

Roman Lebar, MST

2000 – 2004

mag. Črtomir Remec, IZS

mag. Janez Lajovic, *IZS

dr. Viktor Pust (delno), MSA

Gorazd Humar, MSG

Andrej Povšič, MSS

Ivan Leban, MSE

Matjaž Grilc, MSGeo

dr. Željko Vukelić, MSRG

Roman Lebar, MST

* Mag. Janez Lajovic, arhitekt, je bil podpredsednik IZS.

1998 – 2000

Gorazd Pust, IZS

mag. Gojmir Černe, *MSG

dr. Viktor Pust , MSA

Ivan Leban, MSE

Vladimir Jama, MSS

dr. Jakob Likar, MST

1997 – 1998

Gorazd Pust, IZS

mag. Gojmir Černe, *MSG

dr. Viktor Pust, MSA

Ivan Leban, MSE

Vladimir Jama, MSS

dr. Jakob Likar, MST

* Mag. Gojmir Černe je bil predsednik MSG. Za časa predsedovanja Gorazda Pusta je bil tudi podpredsednik IZS, nato tudi v.d. predsednika IZS.

 

Pomen kratic:

IZS – Inženirska zbornica Slovenije

MSA – matična sekcija arhitektov

MSG – matična sekcija gradbenih inženirjev

MSE – matična sekcija elektro inženirjev

MSS – matična sekcija strojnih inženirjev

MSGeo – matična sekcija geodetov

MSRG – matična sekcija rudarjev in geotehnologov

MST – matična sekcija inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev

 

 

Nagovor ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka ob 25. Letnici delovanja Inženirske zbornice Slovenije

Primarna naloga Inženirske zbornice Slovenije je zagotavljanje strokovnosti članov zbornice in s tem posredno varovanje javnega interesa na področju graditve objektov. Da bi se naloga dosegla, so bila zbornici podeljena javna pooblastila, ki obsegajo izvajanje strokovnih izpitov, vodenje imenika pooblaščenih inženirjev in vodij del, disciplinskih postopkov, izvajanje strokovnega nadzora nad delom pooblaščenih inženirjev in nadzora nad stalnim poklicnim usposabljanjem pooblaščenih inženirjev. S tem je bila zbornici zaupana naloga, da zagotovi strokovnost znanj in opravljanja nalog svojih članov na področju graditve. Z dobrim delom članov v procesu graditve, pa recipročno tudi zbornica pridobiva na ugledu in širše zaupanje javnosti. Zato danes lahko nastopa kot enoten glas stroke in pušča odtis, ki ga zaznamuje seštevek znanj, izkušenj in jasna vizija razvoja. In ta vaš odtis je prepoznaven in neizogiben za prihodnost slovenskega gradbeništva, posledično pa tudi gospodarstva.

Inženirska zbornica Slovenije je v teh letih postala sinonim zagotavljanja kakovosti in varovanja javnega interesa na področju graditve objektov. Z vidika dviga kakovosti inženirske stroke in grajenega okolja ima zbornica vlogo tudi pri doslednem spoštovanju izvajanja predpisov s področja graditve kakor tudi nudenju ustreznih usmeritev skozi navodila, smernice, priporočila, kot tudi spodbujanje in izvajanje strokovnega vseživljenjskega usposabljanja pooblaščenih inženirjev.

Na Ministrstvu za okolje in prostor pri pripravi gradbene in prostorske zakonodaje stremimo k stalni optimizaciji postopkov pri graditvi objektov v smislu uravnoteženja vseh dejavnikov, ki vplivajo na določeno območje in gradnjo. Zavedamo se, da mora biti optimizacija izvedena na način, da se v kompleksnem procesu projektiranja, dovoljevanja, vključno z vsemi nosilci urejanja prostora, ter same gradnje objektov, zagotovi zanesljive, varne, uporabne in trajnostne objekte, kar je končni cilj na eni strani celotne družbe, na drugi investitorjev in uporabnikov objektov, ter vseh ostalih uporabnikov prostora. In to ne samo trenutnih, tudi vseh tistih, ki nas bodo v prostoru nasledili. Ker vsak poseg v zakonodajo in tehnične predpise lahko privede do porušitve ravnovesja pri zagotovitvi osnovnih postulatov gradnje in poseganja v prostor, je pri nastajanju zakonodaje ključno tudi sodelovanje inženirske stroke, ki ob raznolikih strokovnih profilih predstavlja del spektra udeležencev pri graditvi objektov. Učinkovita, smotrna, življenjska zakonodaja je možna takrat, ko je pripravljena skupaj s ključnimi deležniki. Prostorsko in gradbeno zakonodajo smo pripravljali z vami, saj bo le-ta bistveno vplivala na način in učinkovitost inženirskega dela, posledično pa tudi na način izgradnje samega objekta, kvalitete bivanja in kvalitete prostora. Pri delu na ministrstvu bomo zato tudi v prihodnje izkoristili potencial, ki ga zbornica ima in si prizadevali za sodelovanje, saj ne nazadnje že v skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti, zbornica predstavlja enega od zastopnikov stroke in hkrati posvetovalni organ ministrstva.

Inženirski zbornici Slovenije čestitam ob 25-letnici delovanja in ji želim uspešno in strokovno bogato prihodnost in se veselim nadaljnjega sodelovanja.

 

mag. Andrej Vizjak

minister za okolje in prostor

ZBORNICA QUO VADIS

Inženirska zbornica Slovenije je od svoje ustanovitve do danes previharila kar nekaj viharjev. Nekajkrat jo je pošteno streslo, vsakokrat pa se je pokazalo, da je dom inženirjev trdno zgrajen, da stoji na močnih temeljih in da dobro kljubuje poskusom marginalizacije. Bili smo priča razdružitvi z arhitekti, spremembam področne zakonodaje, kolapsu celotne gradbene stroke in ponovnem zagonu, soočamo se s kadrovsko krizo. Zbornico moramo v bodoče še bolj približati članom. Vedno znova se moramo spraševati, kaj lahko zbornica stori zanje in kako lahko vzpodbudi posameznega pooblaščenega inženirja, da bo prispeval k izboljšanju stroke in s tem samega sebe. Prizadevati si moramo za mobilizacijo slovenskih inženirjev, za dvig naše samozavesti in ugleda našega poklica v družbi. Sodelovanje, povezovanje in visoko spoštovanje vseh strok, ki sodelujejo pri graditvi, tako znotraj zbornice kot zunaj nje, nas bo vodilo pri nadaljnjem delovanju.
Andrej Pogačnik

RAZVOJ IZS V PRIHODNJE

Zbornica je v tem trenutku edini mehanizem, ki zastopa inženirje na področju graditve objektov napram različnim zunanjim interesom in jo tudi v prihodnje prepoznavam kot glas inženirjev na nacionalni in mednarodni ravni. Vidim jo kot glavno referenčno središče inženirjev in naše odličnosti v državi, ki spodbuja h kakovostnemu okolju in življenju. Ki spodbuja razvoj inženirskega poklica za trajnostni razvoj in blaginjo celotne družbe. Ki dosega visoke standarde etičnega obnašanja vseh strank v procesu gradnje in se trudi doseči prepoznavnost, da inženirji razvijamo in uporabljamo tudi inovativne prakse in tehnologije. Dvigniti moramo zanimanje za inženirski poklic, spodbujati častno prakso in medsebojno spoštovanje. Vidim jo kot zbornico, katere ena od bistvenih vlog je mandat za sodelovanje pri prenovi izobraževalnega sistema, in sicer že od srednje šolske stopnje dalje. In nenazadnje – posledično jo vidim seveda kot zbornico, ki zagotavlja kakovostne storitve svojim članom in družbi.
mag. Vinko Volčanjk

INŽENIRSKE REŠITVE VPLIVAJO NA ŽIVLJENJE IN SVET

Vizijo Inženirske zbornice Slovenije razvijam z razmišljanjem, da bomo ustvarili svet, v katerem je javnost prepričana, da inženirske odločitve, ki vplivajo na njihovo življenje, sprejemajo usposobljeni in etično odgovorni strokovnjaki, to je člani zbornice, v duhu multidisciplinarne vključenosti in integralnega sodelovanja.
Mitja Lenassi

VIZIJA RAZVOJA IZS

Inženirska zbornica Slovenije ima trdne temelje, ki ji omogočajo razvoj skladno s trendi in pričakovanji članov zbornice. Kakovostno dosedanje izvajanje pooblastil, ki je primarna naloga zbornice, je treba z digitalizacijo procesov v prihodnosti še izboljšati. Večina članov od zbornice pričakuje hitro, preverjeno strokovno in pravno pomoč preko sodobnih načinov komuniciranja. Nadgradnja sistema mora biti narejena na način, da se vzpostavi sodobna digitalna baza znanja, ki bo omogočala vsem članom iskanja, vpoglede in prenos odgovorov. Današnji raznolik in visok tehnološki nivo izvedbe izobraževanj je treba nadgraditi predvsem z zagotavljanjem pestrosti in kakovostjo vsebin. Veliko bogastvo zbornice v strokovni pestrosti in številčnosti različnih strokovnjakov je premalo izkoriščeno za izmenjavo znanj, izkušenj med sekcijami, kar bo omogočalo lažje sprejemanje nujne interdisciplinarnosti v različnih procesih, kjer sodelujemo in jih ustvarjamo inženirji.
Matej Kovačič

VIZIJA ZA BIVANJE V VARNEM IN ZDRAVEM OKOLJU

Vizija nadaljnjega dela in razvoja IZS naj temelji na kakovosti storitev pooblaščenih inženirjev, etičnosti in prepoznavnosti v slovenskem in svetovnem prostoru. Pooblaščeni inženirji smo tisti, ki bomo morali odgovoriti na vse tehnološke, inovativne in podnebne izzive, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti. Želimo si, da bi pooblaščeni inženirji bili tisti, ki bomo pomagali družbi in da bomo odločilni promotor pri iskanju in reševanju tehnoloških rešitev za bivanje v varnem in zdravem okolju.
dr. Željko Vukelić

POGLED NA ZBORNICO JUTRI

Živimo v času hitrih globalnih podnebnih sprememb, ki od nas zahteva čim prej radikalno spremeniti dosedanji način življenja. Tudi pri načrtovanju in graditvi objektov je treba poiskati prave odgovore za izzive prihodnosti. Ti morajo biti nujno usmerjeni v iskanje rešitev, ki zagotavljajo izboljšanje stanja v okolju. Vsi objekti prihodnosti morajo dosledno upoštevati vse okoljevarstvene zahteve, posebno pozornost pa je treba nameniti varovanju voda in naravnih virov ter kakovosti zraka. Aktivno sledenje neprestanemu razvoju in napredku zahteva od vseh nas usvajanje znanj s sprotnim izobraževanjem ter povezovanjem s strokovnjaki doma in v tujini. To lahko dosežemo le, če bomo kot Zbornica ostali trdno povezani. Konstruktivni argumentiran dialog znotraj mora temeljiti na enakopravnosti strok. Navzven moramo delovati enotno in jasno zastopati strokovno utemeljena stališča. Če želimo biti verodostojen in enakopraven partner v odnosu do političnih odločevalcev, je odlično sodelovanje z ZAPS nujno, zato se zavzemam za ponovno združitev obeh Zbornic.
dr. Bojan Pahor

KREPITEV DIALOGA Z VSEMI DELEŽNIKI

Dinamika v družbi z nenehnimi spremembami je dan vsakdana, ki ima pomemben vpliv na kakovost inženirskega dela, zato sta še kako pomembna ustrezen razvoj in delovanje Inženirske zbornice Slovenije v prihodnosti. Razvoj zbornice naj gre v smeri prepoznavanja pomembnosti inženirstva v družbi, s tem, da nenehno krepi dialog z vsemi deležniki pri graditvi objektov. Le-to naj doseže z ustrezno krepitvijo profesionalnega kadra zaposlenega na zbornici, ki nadalje spodbuja in zastopa poklicne, socialne in gospodarske interese pooblaščenih inženirjev in družb, ki snujejo in ustvarjajo grajeno okolje za več generacij.
dr. Franc Sinur

1998

IZS SE POVEZUJE Z BAVARSKO ZBORNICO

Inženirska zbornica Slovenije in Bavarska inženirska zbornica podpišeta sporazum o sodelovanju.

2001

IZS POSTANE ČLANICA SVETOVNE ZVEZE INŽENIRSKIH ORGANIZACIJ

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) postane članica Svetovne zveze inženirskih organizacij (WFEO – World Federation of Engineering Organisations) v Moskvi.

2002

PRIPRAVE NA USTANOVITEV EVROPSKEGA SVETA INŽENIRSKIH ZBORNIC

Sestanka delovne skupine za ustanovitev Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC), katerega delo takrat vodi avstrijska zbornica arhitektov in inženirjev konzultantov, se novembra 2002 udeležijo predstavniki Madžarske, Italije, Avstrije, Slovaške, Nemčije, Hrvaške, Češke, Črne Gore in Slovenije. Navežejo se stiki z večjim številom inženirskih zbornic oziroma inženirskih organizacij iz evropskih držav.

2003

IZMENJAVA STALIŠČ O ENOTNIH TARIFNIH POGOJIH

Inženirska zbornica Slovenije organizira okroglo mizo, na kateri predstavniki bavarske inženirske zbornice predstavijo svoje izkušnje pri uporabi tarifnega pravilnika Merila za vrednotenje storitev arhitektov in inženirjev (Honorarordnung für Architekten und Ingenieure – HOAI).

Ugotovimo, da obstajajo v nekaterih državah EU tudi določena nasprotovanja enotnim tarifnim pogojem, vendar zaključimo, da je vsekakor zaradi zaščite javnega interesa, stroke in uporabnikov, najbolje, da se v skladu z novim Zakonom o graditvi objektov pripravijo in s strani Vlade potrdijo minimalni tarifni pogoji, ki bodo ostali veljavni tudi po vstopu Slovenije v EU.

2004

VPLIV VSTOPA SLOVENIJE V EU NA DELO ČLANOV

Na Inženirski zbornici Slovenije v tem času pridobivamo za člane informacije, konkretne napotke o tem, kako bodo lahko svoje delo pooblaščenih inženirjev opravljali tako v državah združene Evrope, kakor tudi tam, kjer je bil zanje interes takrat največji, to je v državah bivše Jugoslavije, ki so po prvem maju 2004 ostale zunaj meja nove Evrope.

PODPIS POGODBE S SAŠKO INŽENIRSKO ZBORNICO

Podpis pogodbe Inženirske zbornice Slovenije z Inženirsko zbornico Spodnje Saške ima za nas poseben pomen zaradi njene izredno bogate inženirske tradicije. S pogodbo se zbornici dogovorita za partnersko sodelovanje na prijateljski, nebirokratski in kolegialni osnovi na naslednjih področjih: izmenjavi informacij, izkušenj in mnenj; izobraževanju, usposabljanju; na pravnem področju, področju pogodbenega prava in honorarjev;  natečajih za inženirje; storitvah načrtovanja in gradnje; zagotavljanju in upravljanju kakovosti; projektnem sodelovanju.

2005

V PEČI PODPIŠEMO SPORAZUM S HRVAŠKO IN MADŽARSKO ZBORNICO

2006

AKTIVNOSTI IN STRATEGIJA UVAJANJA STANDARDOV EVROKOD V INŽENIRSKO PRAKSO

2008

NACIONALNE ZBORNICE VARUJEJO KAKOVOST STORITEV NA NOTRANJEM TRGU

Slovenska vlada izvaja aktivnosti za izvedbo zakonodajnega postopka, po katerem sprejema nov Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, v katerem med drugim želi razveljaviti obvezno članstvo in Inženirski zbornici Slovenije (IZS) odvzeti javno pooblastilo vodenja imenika pooblaščenih inženirjev. Upravni odbor IZS na izredni seji zavzame stališče, da je tak predlog zakona za zbornico v celoti nesprejemljiv. »Namen nacionalnih zbornic,« je v ločenem dopisu slovensko vlado spomnila ECEC, »je, da nadzorujejo profesionalni nadzor na področju inženiringa in da predlagajo potrebne spremembe na tem področju, sprejmejo enoten kodeks vedenja in ravnanja na področju inženiringa, podeljujejo javna pooblastila, izobražujejo svoje člane s pomočjo organiziranja profesionalnih seminarjev na področju inženiringa in tako dalje. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2006 navaja, da dejavnosti nacionalnih zbornic kot samoregulatornih organov, varujejo kakovost storitev na notranjem trgu, in zato Evropska unija in zgoraj navedena direktiva spodbujata izoblikovanje samoregulatornih nacionalnih zbornic, ki bodo med drugim, pripravile kodeks vedenja in ravnanja svojih članic in drugih poklicev na konkretnem področju, tako na ravni države kot naravni skupnosti. Vladni predlog zakona o inženirskih in arhitekturnih dejavnostih zmanjšuje vlogo IZS kot združenja strokovnjakov, kar je v nasprotju s prakso Evropske unije, in jo postavlja na raven prostovoljne družbene dejavnosti.«

ETIČNI KODEKS ECEC

Etični kodek ECEC vsebuje poleg splošnih načel še pravila obnašanja do strank in sodelavcev ter določila o strokovni usposobljenosti, nadzoru nad izvajanjem kodeksa in dostopnosti. To pomeni, da mora štiristo tisoč evropskih pooblaščenih inženirjev, kolikor jih je združenih v zbornicah, članicah ECEC, spoštovati ta kodeks ne glede na to, kje nudijo svoje storitve in ne glede na to, ali jih zagotavljajo začasno ali stalno. Inženirska zbornica Slovenije (IZS) na podlagi Kodeksa pristopi k novelaciji Etičnega kodeksa članov IZS.

2009

EVROPA V LJUBLJANI

V Ljubljani gostimo 49.  srečanje Evropskega sveta inženirskih  zbornic (ECCE), tradicionalno  delovno srečanje predstavnikov organizacij gradbenih inženirjev iz 22 evropskih držav.

Novembra  2009  v  Sofiji  poteka generalna skupščina ECEC, na kateri za svojega podpredsednika izvolijo predsednika Inženirske zbornice Slovenije (IZS), mag. Črtomirja Remca. IZS je v naslednjem mandatnem obdobju aktivna v delovni skupini Poklicne kvalifikacije, v kateri kot članica sodeluje   generalna sekretarka IZS mag. Barbara Škraba Flis.

2010

SODELOVANJE Z MAKEDONIJO

Inženirska zbornica Slovenije z Inženirsko zbornico Makedonije podpiše sporazum o medsebojnem priznavanju licenc.

GORAZD HUMAR POSTAL PREDSEDNIK ECCE

Gorazd Humar je bil pred dvema letoma izvoljen za bodočega predsednika oziroma podpredsednika Evropskega sveta gradbenih inženirjev (ECCE). Ta izvolitev pomeni, da podpredsednik čez dve leti avtomatično postane predsednik sveta za obdobje dveh let, po prenehanju te funkcije pa je v vlogi nekdanjega predsednika.

2011

O REGIONALNIH PRAKSAH JAVNEGA NAROČANJA

Pooblaščeni inženirji iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Srbije na dogodku v organizaciji Inženirske zbornice Slovenije izmenjujejo izkušnje z naročanjem javnih gradenj.

2012

SVETOVNI INŽENIRSKI FORUM 2012

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) septembra 2012 v Ljubljani izvede Svetovni inženirski forum z naslovom Sustainable Construction for People (“Trajnostna gradnja za ljudi”), ki predstavlja vrhunsko srečanje vplivnih predstavnikov inženirstva. Dogodek, na katerem udeležence nagovori tudi slovenski predsednik, umesti Slovenijo na svetovni inženirski zemljevid. Poseben poudarek je namenjen naslednjim tematikam: trajnostni gradnji mest in urbanega okolja, ljudem prijazni gradnji zgradb, trajnostni infrastrukturi, obvladovanju tveganja pred naravnimi nesrečami.

Svetovna zveza inženirskih organizacij s tem, ko zaupa organizacijo tako eminentnega dogodka IZS, izkazuje zbornici tudi posebno čast in priznanje.

Člani izvršnega sveta Svetovne zveze inženirskih organizacij in udeleženci Svetovnega inženirskega foruma 2012 sprejmejo Ljubljansko deklaracijo o trajnostnih stavbah in infrastrukturi.

IZS uspešno osvoji še en cilj, in sicer spletni prenos plenarnega dela konference v živo.

SLOVENIJA Z REMCEM NA ČELU EVROPSKIH INŽENIRJEV

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije, mag. Črtomir Remec, je na generalni skupščini Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC) izvoljen za predsednika sveta za obdobje treh let. Na volitvah, ki potekajo novembra 2012 na Dunaju, Remec članice prepriča s svojim preteklim delom v ECEC, programom in predstavitvenim nastopom. K izvolitvi pripomoreta tudi odlična organizacija in odmevnost Svetovnega inženirskega foruma. S tem, ko IZS prevzeme vodenje ECEC, nadaljuje svoje aktivno delo v mednarodnih inženirskih organizacijah. Posledično so v aktivnosti sveta močno vpeti tudi zaposleni na zbornici.

2013

INŽENIRJI GRADIMO EVROPO

V času teženj Evropske komisije po deregulaciji čim večjega števila reguliranih poklicev v vsej EU, skupščina zbornice Evropskega sveta inženirskih  zbornic (ECCE) v Atenah sprejme tri pomembne dokumente:

  • 9 argumentov za regulacijo poklica
  • memorandum z naslovom “Inženirji gradimo Evropo”
  • akcijski načrt za vseživljenjsko učenje pooblaščenih inženirjev.

Marca 2003 predsednik Inženirske zbornice Slovenije (IZS), mag. Črtomir Remec, v funkciji predsednika Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC), svečano odpre pisarno ECEC v Bruslju. V nagovoru ob odprtju poudari, da “so pooblaščeni inženirji ne le znaten ekonomski faktor v evropskem prostoru, ampak tudi ključni igralci pri implementaciji evropskih akcijskih načrtov o trajnostni gradnji, ekonomski rasti in inovacijah, pri čemer smo pooblaščeni inženirji s svojimi visokimi kvalifikacijami, praktičnim znanjem in izkušnjami več kot pripravljeni prispevati k inovativnem in trajnostnem razvoju Evrope.”

Ob odprtju pisarne ECEC predstavi tudi memorandum s pomenljivimi naslovom “Inženirji gradimo Evropo”, ki vključuje seznam predlaganih ukrepov za zdravo ekonomijo, osnovano na praktičnih izkušnjah evropskih pooblaščenih inženirjev.

Ob deseti obletnici delovanja Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC) je podeljena prva medalje ECEC. To v Mariboru prejme prof. dr. Karl Kling, nekdanji predsednik Bavarske inženirske zbornice, v zahvalo za njegovo izjemno in vztrajno prizadevanje za ustanovitev Evropskega sveta inženirskih zbornic.

OBLETNICA SODELOVANJA IZS Z BAVARSKO

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije, mag. Črtomir Remec, in predsednik Bavarske inženirske zbornice dr. ing. Heinrich Schröter na 22. Bavarskem dnevu inženirjev obeležita petnajstletno uspešno sodelovanje obeh zbornic.

2014

INOVATIVNA EVROPA

Naše predsedovanje Evropskemu svetu inženirskih zbornic doživi vrhunec na drugem Evropskem inženirskem dnevu novembra v Bruslju s temo Mobilni inženirji gradimo inovativno Evropo. Evropske institucije končno spoznajo, da brez inženirjev ni možno doseči visokih ciljev v naslednji finančni perspektivi. Uvodni nagovor ima predsednik EU sveta Herman Van Rompuy, na sprejemu v prominentnem Bavarskem predstavništvu pa pozdravi podpredsednik EU parlamenta Rainer Wieland.

2015

MAG. ČRTOMIR REMEC PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA ECEC

“Ponovna izvolitev je veliko priznanje mojemu učinkovitemu vodenju z vključevanjem vseh članov upravnega odbora in služb Inženirske zbornice Slovenije za odlično strokovno podporo predsedniški pisarni, ključni cilj v naslednjem mandatu pa je izboljšanje delovnih pogojev in plačila za evropske pooblaščene inženirje,« ob izvolitvi pove ponovno izvoljen za predsednika ECEC, mag. Remec.

MAG. ČRTOMIR REMEC IZVOLJEN ZA IZVRŠNEGA PODPREDSEDNIKA SVETOVNE ZVEZE INŽENIRSKIH ORGANIZACIJ (WFEO)

Mag. Črtomir Remec je izvoljen za izvršnega podpredsednika Svetovne zveze inženirskih organizacij (WFEO), in sicer za obdobje štirih let. Gre za izpostavljeno funkcijo v svetovno prepoznavni in spoštovani organizaciji, ki je bila ustanovljena leta 1968 v Londonu. Po desetih letih delovanja je svoj sedež iz Londona prenesla v Pariz, kjer že skoraj štirideset let domuje pod okriljem UNESCO-a. V vseh teh letih je združila več kot devetdeset nacionalnih in regionalnih inženirskih organizacij in predstavlja ter zastopa več kot dvajset milijonov inženirjev z vsega sveta.

2019

SVETOVNI GRADBENI FORUM V LJUBLJANI

Na Svetovnem inženirskem forumu 2017 v Rimu se je izoblikovala pobuda, da se organizacijo Svetovnega gradbenega foruma (WCF 19) zaupa Inženirski zbornici Slovenije (IZS). Ta ga v sodelovanju s Svetovno federacijo inženirskih organizacij – WFEO in Evropskim svetom inženirskih zbornic organizira spomladi 2019 v Ljubljani.

Svetovnega gradbenega foruma 2019 – Odpornost stavb in infrastrukture – se udeleži več kot osemsto udeležencev iz 51 držav in petih celin. Vse teme, od klimatskih sprememb in obnovljivih virov energije, do obvladovanja tveganja naravnih nesreč in bolj učinkovitega upravljanja stavb in infrastrukture, so obravnavale trajnostne razvojne cilje Združenih narodov, za katere je gradbeništvo z več kot petdeset odstotki celotno porabo energije in materialov pravi naslov.

Svetovni gradbeni forum organizira IZS v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter številnimi nacionalnimi in mednarodnimi partnerji.

Sprejeta je Ljubljanska deklaracija o odpornosti stavb in infrastrukture.

2020

SVET IN Z NJIM TUDI IZS PRVIČ PRAZNUJE SVETOVNI INŽENIRSKI DAN 4. MARCA

Inženirji z vsega sveta od letos naprej vsako leto 4. marca praznujemo svetovni inženirski dan s polnim imenom »World Engineering Day for Sustainable Development«. Datum vsakoletnega inženirskega dneva je potrdila UNESCO-va generalna skupščina novembra 2019. S tem dejanjem je izpostavila pomembno vlogo inženirjev pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, za katerega si prizadevamo v Sloveniji, Evropi in svetu. Trajnostni razvoj brez inženirjev namreč ni mogoč. Začetki pobude segajo v leto 2016, dokončno pa je 4. marec izbran zato, ker je bila na ta dan pred petdesetimi leti ustanovljena Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO), ki je bila tudi predlagateljica novoustanovljenega svetovnega inženirskega dneva. Svetovni inženirski dan obeležujemo s koordiniranimi dogodki po vsem svetu, v Sloveniji se nas v Cankarjevem domu v Ljubljani zbere več kot tisoč. Dan namenjamo izobraževanju in izmenjavi znanja o integralnem projektiranju in informacijskem modeliranju gradenj, ki ustvarja transparentnost pri gradnji objektov z vidika financ, časa in vzdrževanja.

 

 

2004

VPLIV BOLONJSKE DEKLARACIJE

»Po večmesečnih pripravah in usklajevanju smo konec junija dobili s strani Vlade potrjen nov Statut Inženirske zbornice Slovenije (IZS), tako da bomo zdaj lahko več pozornosti namenili tudi izobraževanju naših članov, kar bo dolgoročno vsekakor odločilno vplivalo na konkurenčnost inženirskih storitev na razširjenem evropskem trgu. Pri tem gre tako za študijsko izobraževanje, kot tudi kasnejše stalno poklicno izpopolnjevanje. IZS želi aktivno sodelovati pri prenovi organizacije in programov študija na osnovi Bolonjske deklaracije, hkrati pa pripravljamo aktualno vsebino dopolnilnega izobraževanja za naše člane,« pomembnost razvoja vloge izobraževanja tudi vnaprej napove predsednik zbornice mag. Črtomir Remec.

2012

UDELEŽBA NA IZOBRAŽEVANJIH PADA

Stanje v slovenskem gradbenem sektorju je iz leta v leto slabše. S slabšanjem stanja pada udeležba na izobraževanjih Inženirske zbornice Slovenije. Čeprav se zavedamo, da se je v težkih časih, izobraževanju najlažje odpovedati, usmerjamo prepričanje o pomembnosti kontinuiranega vseživljenjskega učenja v komunikacijske aktivnosti s člani.

2013

POSKUS UVEDBE E-IZOBRAŽEVANJ

Članom Inženirske zbornice Slovenije ponudimo možnost izobraževanja na daljavo v okviru nadgradnje obstoječega prostovoljnega izobraževanja Inženirske zbornice Slovenije.

2015

IZS IZVEDE PRVI ON-LINE WEBINAR

Maja 2015 imajo člani Inženirske zbornice Slovenije (IZS) priložnost sodelovanja na prvem webinarju Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC), ki je bil sploh prvi webinar, ki ga izvede IZS. Webinar poteka po vseh zbornicah ECEC, ki so se odločile svojim članom ponuditi tovrstno izobraževanje.

2019

OBVEZNO ZBIRANJE KREDITNIH TOČK IZ NASLOVA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA

V skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti ter Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev se z januarjem 2019 začne obdobje, ko morajo pooblaščeni in nadzorni inženirji na letni ravni s poklicnim izobraževanjem zbrati določeno število kreditnih točk za ohranitev svojega pooblastila.

2020

ŠTEVILO UDELEŽENCEV E-IZOBRAŽEVANJ SE POVZPNE NAD ŠTIRI TISOČ

 

 

2010

KONFERENCA »TRAJNOSTNO GRADBENIŠTVO IN ZELENA JAVNA NAROČILA«

Konferenca Trajnostno gradbeništvo in zelena javna naročila – razvojne in poslovne priložnost na Brdu pri Kranju, ki jo maja 2010 organizira Inženirska zbornica Slovenije, predstavlja eno od pomembnejših razprav za oblikovanje kriterijev trajnostnega gradbeništva in zelenih javnih naročil.

2011

SMERNICA ZA UČINKOVITO JAVNO NAROČANJE

Inženirska zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Zavodom za gradbeništvom in Gradbenim inštitutom ZRMK predstavimo smernico za učinkovito naročanje javnih gradenj

NOVA MERILA ZA VREDNOTENJE INŽENIRSKIH STORITEV

Pripravimo dvoje novih merila za vrednotenje inženirskih storitev:

  • Indikativna merila za vrednotenje inženirskih storitev za vse vrste objektov
  • Poenostavljena merila za vrednotenje projektantskih storitev za stavbe pripravimo skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

Z DELOM ZAČNE SVET ZA SPREMLJANJE JAVNIH NAROČIL

V okviru projekta aktivnega spremljanja javnih naročil inženirskih storitev na Inženirski zbornici Slovenije ustanovimo svet za spremljanje javnih naročil. Namen projekta je ugotoviti stanje na področju javnega naročanja, ga analizirati in pripraviti predloge za izboljšanje stanja, njegov cilj pa je dvig kakovosti inženirskih storitev in javnih objektov.

O REGIONALNIH PRAKSAH JAVNEGA NAROČANJA

Pooblaščeni inženirji iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Srbije na dogodku v organizaciji Inženirske zbornice Slovenije izmenjujejo izkušnje z naročanjem javnih gradenj.

SPREJET KODEKS KAKOVOSTI IZS

Kodeks kakovosti Inženirske zbornice Slovenije, sprejet decembra 2011, prevod Kodeksa kakovosti evropskih pooblaščenih inženirjev (ECEC), je za člane zbornice obvezen za uporabo.

2014

JAVNI NAROČNIKI ŠE VEDNO NE IZLOČAJO NEOBIČAJNO NIZKIH PONUDB

Pregled javnih naročil, razpisanih v drugem polletju 2013, pokaže, da bi bile vse najnižje ponudbe, ki so jih slovenski javni naročniki sprejeli, v Avstriji izločene. Stanje se v letu dni od predstavitve prve analize ne spremeni. Resda se je delež naročil, pri katerih sta bila izpolnjena oba pogoja, zmanjšal s 26 odstotkov na osem odstotkov, a javni naročniki navkljub temu še vedno ne prepoznavajo in izločajo neobičajno nizkih ponudb ter oddajajo naročila ponudnikom z najnižjo ceno. Poleg tega kakovost še vedno ne najde svojega mesta med javnimi naročniki.

Prizadevanja Inženirske zbornice Slovenije za vključitev merila kakovosti poleg merila cene, kot pogoja pri oddaji javnih naročil arhitekturnih in inženirskih storitev, najdejo svoje mesto v novem Zakonu o javnem naročanju.

 

 

2008

NACIONALNE ZBORNICE VARUJEJO KAKOVOST STORITEV NA NOTRANJEM TRGU

Slovenska vlada izvaja aktivnosti za izvedbo zakonodajnega postopka, po katerem sprejema nov Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, v katerem med drugim želi razveljaviti obvezno članstvo in Inženirski zbornici Slovenije (IZS) odvzeti javno pooblastilo vodenja imenika pooblaščenih inženirjev. Upravni odbor IZS na izredni seji zavzame stališče, da je tak predlog zakona za zbornico v celoti nesprejemljiv. »Namen nacionalnih zbornic,« je v ločenem dopisu slovensko vlado spomnila ECEC, »je, da nadzorujejo profesionalni nadzor na področju inženiringa in da predlagajo potrebne spremembe na tem področju, sprejmejo enoten kodeks vedenja in ravnanja na področju inženiringa, podeljujejo javna pooblastila, izobražujejo svoje člane s pomočjo organiziranja profesionalnih seminarjev na področju inženiringa in tako dalje. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2006 navaja, da dejavnosti nacionalnih zbornic kot samoregulatornih organov, varujejo kakovost storitev na notranjem trgu, in zato Evropska unija in zgoraj navedena direktiva spodbujata izoblikovanje samoregulatornih nacionalnih zbornic, ki bodo med drugim, pripravile kodeks vedenja in ravnanja svojih članic in drugih poklicev na konkretnem področju, tako na ravni države kot naravni skupnosti. Vladni predlog zakona o inženirskih in arhitekturnih dejavnostih zmanjšuje vlogo IZS kot združenja strokovnjakov, kar je v nasprotju s prakso Evropske unije, in jo postavlja na raven prostovoljne družbene dejavnosti.«

2017

ZAKONODAJA ZMANJŠUJE ŠTEVILO REGULIRANIH POKLICEV

Nova zakona, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) in Gradbeni zakon (GZ), ki se bosta začela uporabljati, zmanjšujeta število reguliranih poklicev, ki so v pristojnosti Inženirske zbornice Slovenije (IZS), s šest na dva regulirana poklica. To sta poklica “pooblaščeni inženir” in “vodja del”. Regulirana poklica “odgovorni revident” in “geodet” se ukineta. IZS začne z junijem 2018 voditi “Imenik pooblaščenih inženirjev” in “Imenik vodij del”. Za ohranitev aktivnega pooblastila morajo člani predati dodatna dokazila IZS. V nekaterih primerih je treba podati zahtevo za vpis v imenik, sicer posameznik lahko izgubi pridobljene pravice. Člani IZS so odslej samo še pooblaščeni inženirji, vodje del pa ne več.

2019

OBVEZNO ZBIRANJE KREDITNIH TOČK IZ NASLOVA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA

V skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti ter Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev se z januarjem 2019 začne obdobje, ko morajo pooblaščeni in nadzorni inženirji na letni ravni s poklicnim izobraževanjem zbrati določeno število kreditnih točk za ohranitev svojega pooblastila.

 

 

https://izs25.si/wp-content/uploads/2021/11/izs-banner_1920x643.png

Uvodni nagovori

Zeleni prehod

Digitalna preobrazba

Varnost in zdravje

Pogovor s predsednikom IZS

Uvodni nagovori

 

mag. Črtomir Remec, predsednik, Inženirska zbornica Slovenije
Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije
mag. Andrej Vizjak, minister, Ministrstvo za okolje in prostor
dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
Rudolf Kolbe, predsednik Avstrijske zbornice arhitektov in inženirjev, član Ekonomsko socialnega sveta EU

Zeleni prehod

Z visokimi predstavniki vlade, energetskih družb in stroke o viziji, usmeritvah in ciljih zelenega prehoda. Ali je vlada naredila dovolj za varovanje in zaščito okolja, kam z odpadki? Goste bomo povprašali, kako verjetno je, da ob nespremenjeni porabi energije vire energije nadomestimo z obnovljivimi viri. V središče postavljamo trajnostno mobilnost, kako pripravljene bodo stanovanjske soseske za množično polnjenje električnih vozil?

Digitalna preobrazba

Inženirska zbornica Slovenije podpira nadaljnji razvoj digitalizacije, zlasti pri malih in srednje velikih projektivnih in gradbenih podjetjih ter vlaga napore v izobraževanja ter podporo pri odločanju za digitalno pot. Kakšni so vladni načrti za nadaljnji razvoj digitalnega predznaka gospodarstva in javne uprave, z gosti pa tudi, kako digitalizacija vpliva na optimizacijo poslovnih procesov, dvig produktivnosti in konkurenčnosti? O aktualnih vprašanjih z visokimi predstavniki infrastrukturnih, gradbenih, IT podjetij, z nami je tudi FGG.

Varnost in zdravje

Slovenijo in še posebej Hrvaško se nedavno prizadeli potresi, ki so za seboj pustili še danes vidne posledice, zlasti v Zagrebu in Petrinji. Kakšni so vladni načrti, vključno s financiranjem, na področju potresne varnosti? Med agilnejšimi občinami na področju gradnje in prenove je tudi Mestna občina Maribor, od koder se nam bo pridružil podžupan dr. Samo Peter Medved. Varnost in zdravje sta povezana s pametnim načrtovanjem, organizacijo in gradnjo pametne infrastrukture. V času epidemije se je pokazal pomen prezračevanja v javnih stavbah. Razsvetljava mora biti dvakrat učinkovita, saj se ne sme pozabiti na učinkovito rabo energije. In kakšen je pomen naprednega razumevanja požarne varnosti? O vsem tem s predstavniki javne uprave, vrhunskimi strokovnjaki in vodstvenimi predstavniki gospodarstva.

 

Pogovor s predsednikom IZS